Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (1.407-1.431)


  1.      formíranje  -a s (ȋ) glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov ♪
  2.      formíranost  -i ž (ȋ) značilnost formiranega: socialna formiranost / kljub precejšnjemu številu slik ni mogoče govoriti o formiranosti tega slikarja ♪
  3.      formírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
  4.      fórmula  -e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti ♪
  5.      formulácija  -e ž (á) besedna oblika izrazitve česa: svoje misli je oblikoval v bistri, jasni formulaciji; splošna formulacija pojma / moti formulacija tretjega odstavka / nima rad ostrih formulacij / ohranjena je prvotna in končna formulacija povesti ♪
  6.      formulár  -ja m (ā) list z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke, obrazec: izpolniti formular; davčni formular; tiskan formular; formular za osebne podatke ♪
  7.      formulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od formulirati: slog, ki je značilen za formuliranje zakonov / formuliranje načel gospodarske politike ♪
  8.      formulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) z besedami izraziti kaj: formulirajte svoje predloge; podrobno in jasno formulirati misel, svoje stališče / besedilo je treba na novo formulirati; nekatera mesta v odločbi bo treba drugače formulirati // izoblikovati, določiti: formulirati organizacijska in politična načela; formulirati osnove nacionalnega programa formulíran -a -o: sklep ni točno formuliran; politična linija je formulirana v resoluciji ♪
  9.      forsíranje  -a s (ȋ) glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu ♪
  10.      forsírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem ♪
  11.      forsítija  -e ž (í) vrtn. okrasni grm, ki zgodaj spomladi rumeno cvete ♪
  12.      fórt  -a m (ọ̑) zlasti v ameriškem okolju, nekdaj trdnjava, utrdba: ustavili so se v fortu ob reki / mesto je bilo utrjeno z dvema vrstama fortov ♪
  13.      fórte  prisl. (ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja glasno: igrati forte; sam.: upoštevaj vsak forte ♪
  14.      fortepiáno  -a m (ȃ) zastar. klavir: igrati na fortepiano ♪
  15.      fortifikácija  -e ž (á) 1. voj. utrjevanje zemljišča v obrambne namene: fortifikacija objekta // nauk o tem: učiti se fortifikacijo 2. redko utrdba: okolica mesta je dobila močne fortifikacije ♪
  16.      fortifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fortifikacijo: izdelati fortifikacijske načrte / fortifikacijski objekt ♪
  17.      fortíssimo  [-isi-] prisl. (ȋ) muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno: igrati fortissimo; sam.: ponoviti odstavek v fortissimu ♪
  18.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu ♪
  19.      fortúna  -e ž (ȗ) knjiž. usoda, sreča: fortuna mu je pomagala ♪
  20.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
  21.      fórum  fóra in -a m (ọ̑) pri starih Rimljanih večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami: trgovanje na forih / rimski forum ♪
  22.      forzícija  -e ž (í) pog. forsitija ♪
  23.      fórželj  -žlja in -na [žǝl] m (ọ́) nar. veriga (za privezovanje goveda k jaslim) ♪
  24.      fosfát  -a m (ȃ) kem. sol fosforjeve kisline: izkoriščanje fosfatov / kalcijev, natrijev fosfat ♪
  25.      fosfáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fosfat: fosfatna rudnina / fosfatna gnojila / fosfatni rudnik ♪

   1.282 1.307 1.332 1.357 1.382 1.407 1.432 1.457 1.482 1.507  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA