Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

15 (1.126-1.150)



  1.      fítogeografíja  -e ž (-) veda o geografski razširjenosti rastlin
  2.      fitoním  -a m () lingv. ime rastline; rastlinsko ime: slovar fitonimov
  3.      fítoparazít  -a m (-) bot. rastlina, ki živi kot zajedavec
  4.      fítopatológ  -a m (-ọ̑) strokovnjak za fitopatologijo
  5.      fítopatologíja  -e ž (-) veda o rastlinskih boleznih: parkovna fitopatologija
  6.      fítoplánkton  -a m (-) biol. rastlinski mikroorganizmi, ki lebdijo zlasti v vodi, v zraku: morski fitoplankton
  7.      fítosociologíja  -e ž (-) veda o rastlinskih združbah
  8.      fítosociolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na fitosociologijo: fitosociološki sistem / fitosociološka karta; fitosociološko kartiranje
  9.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  10.      fízik  -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike / pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik
  11.      fízika  -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije
  12.      fizikálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija
  13.      fizikalízem  -zma m () filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi
  14.      fizikát  -a m () nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat
  15.      fizilír  -ja m (í) nekdaj vojak pešec, oborožen s puško: topničarji, fizilirji in grenadirji
  16.      fiziognóm  -a m (ọ̑) kdor iz potez obraza proučuje osebnost: izkušen fiziognom
  17.      fiziognómičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na fiziognomijo: zanimivi fiziognomični tipi / fiziognomične metode / ima dober fiziognomičen spomin
  18.      fiziognomíja  -e ž () značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
  19.      fiziognómik  -a m (ọ́) kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik
  20.      fiziognómika  -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko
  21.      fiziognómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fiziognomijo: fiziognomske podrobnosti obraza / fiziognomske analize
  22.      fiziografíja  -e ž () geogr. fizična geografija
  23.      fiziokrát  -a m () pristaš fiziokratizma: ideje francoskih fiziokratov
  24.      fiziokratíja  -e ž () redko fiziokratizem: fiziokratija v Franciji
  25.      fiziokratízem  -zma m () političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem; vplivi fiziokratizma

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA