Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (1.126-1.150)
- fítogeografíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o geografski razširjenosti rastlin ♪
- fitoním -a m (ȋ) lingv. ime rastline; rastlinsko ime: slovar fitonimov ♪
- fítoparazít -a m (ȋ-ȋ) bot. rastlina, ki živi kot zajedavec ♪
- fítopatológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za fitopatologijo ♪
- fítopatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o rastlinskih boleznih: parkovna fitopatologija ♪
- fítoplánkton -a m (ȋ-ȃ) biol. rastlinski mikroorganizmi, ki lebdijo zlasti v vodi, v zraku: morski fitoplankton ♪
- fítosociologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o rastlinskih združbah ♪
- fítosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na fitosociologijo: fitosociološki sistem / fitosociološka karta; fitosociološko kartiranje ♪
- fízičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in
obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
- fízik -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike / pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik ♪
- fízika -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije ♪
- fizikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija ♪
- fizikalízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi ♪
- fizikát -a m (ȃ) nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat ♪
- fizilír -ja m (í) nekdaj vojak pešec, oborožen s puško: topničarji, fizilirji in grenadirji ♪
- fiziognóm -a m (ọ̑) kdor iz potez obraza proučuje osebnost: izkušen fiziognom ♪
- fiziognómičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na fiziognomijo: zanimivi fiziognomični tipi / fiziognomične metode / ima dober fiziognomičen spomin ♪
- fiziognomíja -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
- fiziognómik -a m (ọ́) kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik ♪
- fiziognómika -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko ♪
- fiziognómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fiziognomijo: fiziognomske podrobnosti obraza / fiziognomske analize ♪
- fiziografíja -e ž (ȋ) geogr. fizična geografija ♪
- fiziokrát -a m (ȃ) pristaš fiziokratizma: ideje francoskih fiziokratov ♪
- fiziokratíja -e ž (ȋ) redko fiziokratizem: fiziokratija v Franciji ♪
- fiziokratízem -zma m (ȋ) političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem; vplivi fiziokratizma ♪
1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226