Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
15 (1.082-1.106) 
- finansjé -ja in financiér -a [finansje -ja] m (ẹ̑) knjiž. financer: finansjeji raziskovalnega dela ♪
- fin de siècle fin de siècla [fendǝsjêkl] m (ȇ) lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla ♪
- findesièclovski -a -o [fendǝsjêkl-] (ȇ) pridevnik od fin de siècle ♪
- finésa -e ž (ẹ̑) 1. lastnost finega človeka: vsako reč je opravila s potrebno fineso; gibala se je z veliko fineso / njegov temperament je mešanica finese in brutalnosti / finesa geste 2. kar napravi kaj boljše, lepše, bolj dognano: jezikovne, stilne finese; ima čut za finese / ekspr. izdelati kaj do zadnje finese ♪
- fingíranje -a s (ȋ) glagolnik od fingirati: fingiranje prijateljstva ♪
- fingírati -am nedov. in dov. (ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti: fingirati srčni napad; tekmovalec je fingiral poškodbo; fingirati samomor ♦ voj. fingirati napad fingíran -a -o: fingirana bolezen; fingirana čustva ♪
- fíniš -a m (ȋ) šport. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti: tekač ni zdržal finiša; sto metrov pred ciljem je prešel v finiš; v finišu je bil tekmec hitrejši; začel je s silovitim finišem / dirkač je na prvenstvu pokazal odličen finiš // publ. zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja; finalizacija ♪
- fínišer -ja m (ȋ) grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev ♪
- finitíven -vna -o prid. (ȋ) lingv., v zvezi finitivni glagol končno dovršni glagol ♪
- finôča -e ž (ó) lastnost, značilnost finega: ugotavljati finočo niti; finoča moke, preje / velika finoča izdelave / star. finoče sloga finese ♪
- finomeháničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na finomehaniko: finomehanični izdelki / finomehanična delavnica ♪
- finomehánik -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik ♪
- finomehánika -e ž (á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav: učenec finomehanike / pog. fotografski aparat nesi popravit v finomehaniko finomehanično delavnico ♪
- fínost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost finega: finost mu je prirojena / finost okusa / finost obraza / finost izdelave / finost peska ♪
- finozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima fina, drobna zrna, drobnozrnat: finozrnat pesek; finozrnata kamnina ♦ fot. finozrnata emulzija ♪
- fínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Fince ali Finsko: finski jezik / finski državnik ♪
- fínščina -e ž (ȋ) finski jezik: pogovarjala sta se v finščini ♪
- fínta -e ž (ȋ) 1. pog. prevara, zvijača: pozna njihove finte; to je že stara finta 2. šport. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika: pred dvobojem je še enkrat ponovil vse svoje sunke in finte ♪
- fióla -e ž (ọ̑) knjiž. 1. steklena cevka z ravnim dnom: fiola za tablete; shranjevanje hroščev v fiolah 2. neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje; ampula: pripraviti brizgalko in fiolo za injekcijo ♪
- fioritúra -e ž (ȗ) muz. okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; glasbeni okrasek ♪
- fírbčen -čna -o prid. (ȋ) nižje pog. radoveden: bil je stikljiv in firbčen ♪
- fírbec -bca m (ȋ) nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet ∙ pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni // ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec ♪
- firer tudi führer -ja [fír-] m (í) naslov za voditelja nemške nacistične stranke Adolfa Hitlerja: bili so za rajh in za firerja // nav. slabš. voditelj sploh ♪
- fírerček -čka m (í) iron. firer: tudi firerček se včasih moti, je dostavil ♪
- fírerski -a -o prid. (í) slabš. tak kot pri firerju: firerske metode ♪
957 982 1.007 1.032 1.057 1.082 1.107 1.132 1.157 1.182 
