Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

144 (273-297)



  1.      údriti  -im dov. () zastar. udariti: enega je udril po glavi, drugega sunil v rebra / kot poziv k udarcu, tepežu: udri ga, kaj čakaš; udrite jih, kamor pade, pade
  2.      udrtína  -e ž (í) 1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo
  3.      udŕtje  -a s () glagolnik od udreti se: udrtje ledu na ribniku
  4.      úpnica  -e ž () ženska oblika od upnik: upnica zahteva vrnitev dolga / terjatve države upnice
  5.      vagabúndski  -a -o prid. () knjiž. potepuški, klateški: vagabundsko življenje / imeti vagabundsko naravo
  6.      verzíranost  -i ž () izurjenost, izvedenost: verziranost dirigenta / verziranost v vedi
  7.      vodíti  -ím nedov. ( í) nar. vzhodno prekajevati: voditi svinjsko meso vojèn -êna -o: vojene klobase
  8.      vsakdán  -a m () ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga: opisati komu svoj vsakdan; človekov, pisateljev vsakdan; dolgočasen, pust vsakdan / naš politični vsakdan
  9.      zabóga  prisl. (ọ̑) pog., v nikalnih stavkih 1. nikakor: njega zaboga ne boš pregovoril; teh lusk zaboga ne spraviš stran 2. nikar: reci mu, naj zaboga ne hodi ven; če jih hočeš pridobiti, jih zaboga ne prestraši
  10.      zakrížen  -a -o prid. () nar., navadno v zvezi zakriženo okno s križi zaprto okno: hiša z zakriženimi okni
  11.      zarógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: se bomo že še videli, se je zarogal sosedu
  12.      zaznáten  -tna -o prid. (á ā) star. zaznaven: dolgo zaznaten vonj / v taki globini vpliv sonca ni več zaznaten; to je edina zaznatna sprememba zaznátno prisl.: komaj zaznatno se je nasmehnila
  13.      zlatobárven  -vna -o prid. () take barve kot zlato; zlat: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt
  14.      zmétek  -tka m (ẹ̑) nav. mn., knjiž. tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; pinjenec: izlivati zmetke iz pinje / jesti močnik na zmetkih
  15.      zméti  zmánem dov., nam. zmét in zmèt (ẹ́ á) z metjem kakega dela telesa doseči določen učinek: zmeti otroku premrle roke / zmeti si oči // z metjem zmečkati, zdrobiti: zmeti bilko, list / zmeti klas v dlaneh ● star. zmeti sovražnika premagati; ekspr. zmanem te, če ne boš ubogal uničim
  16.      zmetírati  -am dov. () tisk. urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani), zlomiti: zmetirati stran
  17.      zmezgáti  -ám dov.) ekspr. zmendrati, steptati: zmezgati sneg, razmočeno zemljo ● ekspr. zmezgal je nekaj besed omahujoče rekel; redko zmezgati hrano za otroka zmečkati, pretlačiti zmezgán -a -o: zmezgana zemlja
  18.      zméziti  -im dov. (ẹ̄) nar. počasi, komaj zaznavno premakniti: veter je zmezil veje; v grmovju se je nekaj zmezilo / strmel je vanj, ne da bi zmezil obraz / zmezi se, kaj še čakaš
  19.      zmežljáti  -ám dov.) knjiž., redko zmešati, zaplesti: zmežljati komu lase; niti so se zmežljale zmežlján -a -o: zmežljani lasje
  20.      zmíg  -a m () glagolnik od zmigniti: odgovoril mu je samo z zmigom ramen
  21.      zmígati  -am dov. () 1. z delom telesa narediti gib sem in tja: zmigati z glavo, ušesi; starec je značilno zmigal z usti 2. z gibi izraziti kaj: v odgovor je samo nekaj zmigal / ob tem je zmigal z rameni 3. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo dejaven: zmigati kolektiv, lenuha zmígati se ekspr. narediti kaj, ukreniti: nihče se ne zmiga, da bi se stvar uredila; na drugi strani se še niso zmigali
  22.      zmigávati  -am nedov. () zmigovati: brada mu zmigava / samo zmigavali so z glavami, rameni ob tej novici
  23.      zmigljáti  -ám dov.) hitro, lahkotno se premakniti sem in tja: trava je zmigljala v večerni sapici; pren., ekspr. neke noči so zmigljali spomini ∙ ko je začela brati, so ji črke zmigljale pred očmi je dobila občutek, da črke niso pri miru
  24.      zvončkljánje  -a s () glagolnik od zvončkljati: zaslišalo se je zvončkljanje zvončkov; otožno, ekspr. tanko zvončkljanje / zvončkljanje črede; s ceste se je oglašalo zvončkljanje koles
  25.      žvókno  -a s (ọ́) nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: lonce so z burklami potiskali skozi žvokno v peč

   48 73 98 123 148 173 198 223 248 273




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA