Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

144 (26-50)



  1.      dolgočásen  -sna -o [g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno
  2.      dolgočásenje  -a [g] s (á) glagolnik od dolgočasiti: dolgočasenje ob nezanimivi knjigi / ta govor je samo dolgočasenje poslušalcev
  3.      dolgočásiti  -im [g] nedov.) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi
  4.      dolgočásje  -a [g] s () duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: mori ga dolgočasje; to dela samo iz dolgočasja; v tem kraju bi umrl od dolgočasja; neznosno dolgočasje; dolgočasje zimskih večerov / njegov obraz ni kazal ničesar razen dolgočasja / natisnili so tako dolgočasje dolgočasno besediloekspr. preganjati dolgočasje ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas
  5.      dolgočásnež  -a [g] m () ekspr. dolgočasen človek: pusti ga pri miru, tega dolgočasneža
  6.      dolgočásnica  -e [g] ž () ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica!
  7.      dolgočásnost  -i [g] ž (á) lastnost, značilnost dolgočasnega: dolgočasnost mesta, zgodbe / vsem je že presedala njegova dolgočasnost
  8.      dolgočasováti  -újem in dolgočásovati -ujem [g] nedov.; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile
  9.      dozídati  tudi dozidáti -am dov. (í á í) 1. končati zidanje: letos še ne bomo dozidali; cerkev so dozidali v prejšnjem stoletju 2. zidati do določene meje: hišo so dozidali do slemena 3. dodatno, zraven prizidati: dozidali so še eno nadstropje dozídan -a -o: stavba je že dozidana; dozidano poslopje
  10.      dúcat  -a m (ū) raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari: kupil ji je ducat belih žepnih robcev; dva ducata gumbov / ekspr. na ducate ljudi se je izselilo iz tega kraja velikoekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fanttrg. veliki ducat skupina 144 istovrstnih kosov; gros
  11.      dvanajstéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina dvanajstih enot: dvanajstero pravil društva
  12.      eliminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eliminacijo: eliminacijski postopek ♦ šport. eliminacijska vožnja izločilna vožnja
  13.      ênocévka  -e ž (ē-ẹ̑) puška z eno cevjo: stara enocevka / puška enocevka
  14.      ênocilíndrski  -a -o prid. (ē-í) strojn. ki ima en cilinder, valj: enocilindrski motor
  15.      ênocvéten  -tna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en cvet: enocvetna rastlina ♦ bot. enocvetna zelenka nizka rastlina iglastih gozdov z enim belim cvetom, Pirola uniflora
  16.      ênočlénik  -a m (ē-ẹ̑) mat. izraz, ki ima en člen
  17.      ênočlénski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na enočlenik: enočlenski izraz ♦ lingv. enočlenski osebek
  18.      ênočŕten  -tna -o prid. (ē-) muz. nanašajoč se na tone v oktavi, ki je približno v sredini tonskega sistema: enočrtni a, c, g / enočrtna oktava
  19.      ênodêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē-) ki ima eno deblo: enodebelno drevo // izdolben iz enega debla: enodebelni čoln
  20.      ênodejánka  -e ž (ē-) gled. igra v enem dejanju: uprizoriti enodejanko; komedija enodejanka
  21.      ênodélen  -lna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en del: enodelna obleka; enodelna zavesa / enodelno okno
  22.      ênodimenzionálen  -lna -o prid. (ē-) ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je enodimenzionalna tvorba; pren. enodimenzionalni lik v drami
  23.      ênodnéven  -vna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. ki traja en dan: ali bo izlet enodneven ali dvodneven / enodnevni zaslužek zaslužek od dela enega dneva 2. star en dan: enodnevni piščanci 3. knjiž., ekspr. ki ima majhno, kratkotrajno vrednost: enodnevne knjige; naše sodbe so večkrat enodnevne
  24.      enodnévnica  -e ž (ẹ̑) 1. žuželka, ki živi samo nekaj ur: ličinke enodnevnic živijo v vodi; roj enodnevnic; pren., ekspr. upamo, da ta umetniška skupina ne bo samo muha enodnevnica v našem kulturnem življenju 2. knjiž., ekspr. kar ima majhno, kratkotrajno vrednost: bulvarne veseloigre so navadno enodnevnice; operetna enodnevnica 3. redko kar traja en dan: tura enodnevnica
  25.      enodnévnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo: to so sami enodnevniki

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA