Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

144 (176-200)


  1.      líkovnost  -i ž (ȋ) um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost ♪
  2.      magístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na magistre: podelili so mu magistrski naslov; doseči magistrsko čast / magistrski izpit; magistrsko delo / magistrska diploma ♪
  3.      mazinec  ipd. gl. mezinec ipd. ♪
  4.      mikoríza  -e ž (ȋ) biol. sožitje med glivami in koreninami cvetnic: od mikorize imajo korist glive in rastline / biti v mikorizi ♪
  5.      momentán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. trenuten, hipen: navdušenje je bilo samo momentano / momentani položaj se zdi zelo slab momentáno prisl.: razmere so momentano ugodne ♪
  6.      nabúriti  -im dov. (ū ȗ) knjiž., redko razjeziti, razdražiti: kaj ga je tako naburilo ♪
  7.      nanêsti  -nêsem dov., nanésel nanêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile // z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta 2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno 3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu 4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši 5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo // z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni 6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese nanesèn tudi nanešèn -êna -o: zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno ♪
  8.      navéza  -e ž (ẹ̑) alp. skupina alpinistov, ki pleza, navezana na isti vrvi: voditi navezo; biti drugi v navezi / mešana naveza iz oseb različnega spola; naveza v dvoje / smer so preplezali v dveh navezah ♪
  9.      nemárnež  -a m (ȃ) ekspr. nemaren človek: nemarneži naredijo vse samo napol / ta nemarnež je rad zalezoval mlada dekleta ♪
  10.      nèrazglédanost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nerazgledanega človeka: nerazgledanost ga je pri delu zelo ovirala; politična nerazgledanost; nerazgledanost v glasbi, umetnosti ♪
  11.      nèspremenljívka  -e ž (ȅ-ȋ) knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: strah je nespremenljivka njegove zavesti ♪
  12.      nèspremenljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nespremenljivega: nespremenljivost določb, sklepov; nespremenljivost usode / nespremenljivost mnenj, načel ♪
  13.      nèspréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati ♪
  14.      nèsprétnež  -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nespreten človek: zakaj si dal to delo prav temu nespretnežu ♪
  15.      nèsprétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost nespretnega človeka: njegova nespretnost pri delu je že vsem znana ♪
  16.      nespriden  gl. neizpriden ♪
  17.      nesprijen  gl. neizprijen ♪
  18.      nèsprijét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni sprijet: nesprijeti delci ♪
  19.      nèsproščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje ♪
  20.      nèsproščênost  -i ž (ȅ-é) lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti ♪
  21.      nezravnan  ipd. gl. neizravnan ipd. ♪
  22.      obkolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obkoliti: obkolitev brigade; načrt za obkolitev / obkolitev Ljubljane z bodečo žico / bati se obkolitve; izogniti se obkolitvi ♪
  23.      odcéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od odcejati: priprava, vrečka za odcejanje / odcejanje vode izpod snežišč ♪
  24.      odvíhati  -am dov. (í) narediti, da kaj preneha biti zavihano: odvihati rokave odvíhan -a -o: zaradi mraza je imel odvihan ovratnik ♪
  25.      omehúriti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž. pokriti se z mehurji: koža opečenca se je omehurila omehúrjen -a -o: omehurjen od kopriv ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA