Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (631-655)



  1.      eliminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eliminacijo: eliminacijski postopek ♦ šport. eliminacijska vožnja izločilna vožnja
  2.      eliminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) izločilen: eliminatorni izpit; tekmovali so po eliminatornem sistemu ♦ jur. eliminatorni ukrep ukrep, ki z zaporno ali smrtno kaznijo izloči človeka iz družbe
  3.      eliminíranje  -a s () glagolnik od eliminirati: zavzeli so se za eliminiranje tuje konkurence; eliminiranje posledic vojne; eliminiranje predsodkov in mitov
  4.      eliminírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja ♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko
  5.      elípsa  -e ž () 1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse // lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer 2. lingv. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse
  6.      elípsast  -a -o prid. () ki ima obliko elipse: elipsasti listi rastline / elipsasta oblika dvorane
  7.      elípsen  -sna -o prid. () nanašajoč se na elipso: elipsna os; elipsno središče / elipsno šestilo priprava za risanje elips / osrednji mestni trg ima elipsno obliko
  8.      elipsoíd  -a m () geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko elipse ali kroga: triosni elipsoid; rotacijski elipsoid ki nastane, če se elipsa zavrti okoli ene od osi
  9.      elipsoíden  -dna -o prid. () podoben elipsoidu: elipsoidna oblika zemlje
  10.      elíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na elipso: eliptičen prerez geometrijskega telesa; eliptična oblika; zemlja kroži po eliptični poti okrog sonca / eliptičen način izražanja; stavki so v tem delu pogosto eliptični elíptično prisl.: eliptično oblikovan prostor; govoriti eliptično
  11.      elíptičnost  -i ž (í) geom., lingv. lastnost, značilnost eliptičnega: eliptičnost poti planeta / pojav eliptičnosti v moderni poeziji
  12.      elísa  -e ž () žarg. (letalski) vijak, propeler
  13.      elíta  -e ž () posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite ◊ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
  14.      elíten  -tna -o prid. () ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran: elitni čevlji; kobilarna za vzgojo elitnih plemenskih konj; elitni lokal; zbrani so bili sami elitni športniki; elitni pevski zbor / elitna plesna prireditev / elitni sloji prebivalstva ◊ gozd. elitno drevo drevo, ki je zaradi zelo dobrih dednih lastnosti primerno kot semenjak; voj. elitni oddelki vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
  15.      elitízem  -zma m () soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah
  16.      elizabetínski  -a -o prid. () nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblikegled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom
  17.      elízij  -a m (í) v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih
  18.      elizíja  -e ž () lingv. opustitev končnega (besednega) samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom
  19.      elízijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na elizij: upali so, da se bodo njihove duše spet srečale v elizijski deželi / elizijske poljane
  20.      êlkanje  tudi élkanje -a s (; ẹ̑) glagolnik od elkati: boj zoper elkanje
  21.      êlkar  tudi élkar -ja m (; ẹ̑) ekspr. kdor elka: elkarji dolgo niso popustili
  22.      êlkati  tudi élkati -am nedov. (; ẹ̑) lingv. izgovarjati glas l namesto normalnega (dvoustničnega) : govornik je začel v zanosu elkati
  23.      eloksírati  -am nedov. in dov. () teh. električno oksidirati površino aluminija, da se obarva in otrdi: eloksirati aluminijaste plošče eloksíran -a -o: eloksiran aluminij
  24.      elongácija  -e ž (á) astr. s kotnimi merami izražena navidezna oddaljenost planeta od Sonca: v največji elongaciji je vidnost Večernice najboljša / vzhodna elongacija položaj planeta vzhodno od Sonca; zahodna elongacija položaj planeta zahodno od Sonca // fiz. odmik, odklon točke od ravnotežne lege
  25.      eluviálen  -lna -o () pridevnik od eluvij: eluvialna ilovica

   506 531 556 581 606 631 656 681 706 731  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA