Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (556-580)


  1.      eléktrokemíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi: razvoj elektrokemije / poglavje iz elektrokemije ♪
  2.      eléktrokoagulácija  -e ž (ẹ̑-á) med. skrknjenje tkiva z električnim tokom ♪
  3.      eléktrokorúnd  -a m (ẹ̑-ȗ) kem. v elektropeči pridobljen kosast aluminijev oksid za izdelavo brusilnih izdelkov ♪
  4.      elektrolít  -a m (ȋ) 1. kem. snov, ki raztopljena ali staljena v obliki ionov prevaja električni tok: kisline, baze in soli so elektroliti; močni, šibki elektroliti; prehod električnega toka skozi elektrolit 2. žarg. elektrolitni kondenzator: zamenjati elektrolite in upore v radijskem sprejemniku ♪
  5.      elektrolíten  -tna -o prid. (ȋ) teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom ♪
  6.      elektrolítičen  -čna -o prid. (í) teh. elektrolitski: elektrolitično rafiniranje ♪
  7.      elektrolítski  -a -o prid. (ȋ) teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo ♪
  8.      elektrolíza  -e ž (ȋ) teh. razkrajanje elektrolita z električnim tokom: pridobivati kovine z elektrolizo; elektroliza glinice, kuhinjske soli, vode / elektroliza bakra pridobivanje čistega bakra na tak način ♪
  9.      elektrolízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra ♪
  10.      eléktroluminiscénca  tudi eléktroluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka ♪
  11.      eléktroluminiscénčen  tudi eléktroluminescénčen -čna -o (ẹ̑-ẹ̑) pridevnik od elektroluminiscenca: elektroluminiscenčna svetloba ♪
  12.      eléktroluminiscénten  tudi eléktroluminescénten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektroluminiscenčen ♪
  13.      eléktromagnét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje: vključiti elektromagnet; jedro elektromagneta ♪
  14.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
  15.      eléktromagnétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o elektromagnetnih poljih ♪
  16.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
  17.      eléktromagnétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali elektromagnetizem: elektromagnetski pojavi ♦ elektr. elektromagnetsko navitje ♪
  18.      eléktromateriál  -a m (ẹ̑-ȃ) elektrotehnični material: trgovina z elektromaterialom ♪
  19.      eléktromehánik  -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika ♪
  20.      eléktromehánika  -e ž (ẹ̑-á) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave: tovarna je specializirana za elektromehaniko ♪
  21.      elektromehánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektromehaniko: elektromehanski pojavi / elektromehanske priprave ♦ elektr. elektromehanski pretvornik; teh. elektromehanska tehtnica vzmetna ali vzvodna tehtnica s pretvornikom za pretvarjanje mehanske sile v električno ♪
  22.      eléktrometalurgíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin: bogate vodne sile so osnova za elektrometalurgijo ♪
  23.      eléktrometalúrški  -a -o (ẹ̑-ȗ) pridevnik od elektrometalurgija: elektrometalurški obrat ♪
  24.      elektrométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje električnega potenciala ♪
  25.      elektromobíl  -a m (ȋ) avtomobil na električni pogon ♪

   431 456 481 506 531 556 581 606 631 656  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA