Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (551-575)



  1.      eléktrokár  -a m (ẹ̑-) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček
  2.      eléktrokardiográf  -a m (ẹ̑-) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v srčni mišici
  3.      eléktrokardiográm  -a m (ẹ̑-) med. grafični prikaz električnih tokov v srčni mišici: napraviti elektrokardiogram; elektrokardiogram zdravega človeka
  4.      eléktrokávstika  -e ž (ẹ̑-á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok
  5.      eléktrokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrokemijo: elektrokemični procesi / elektrokemična industrija
  6.      eléktrokemíja  -e ž (ẹ̑-) veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi: razvoj elektrokemije / poglavje iz elektrokemije
  7.      eléktrokoagulácija  -e ž (ẹ̑-á) med. skrknjenje tkiva z električnim tokom
  8.      eléktrokorúnd  -a m (ẹ̑-) kem. v elektropeči pridobljen kosast aluminijev oksid za izdelavo brusilnih izdelkov
  9.      elektrolít  -a m () 1. kem. snov, ki raztopljena ali staljena v obliki ionov prevaja električni tok: kisline, baze in soli so elektroliti; močni, šibki elektroliti; prehod električnega toka skozi elektrolit 2. žarg. elektrolitni kondenzator: zamenjati elektrolite in upore v radijskem sprejemniku
  10.      elektrolíten  -tna -o prid. () teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom
  11.      elektrolítičen  -čna -o prid. (í) teh. elektrolitski: elektrolitično rafiniranje
  12.      elektrolítski  -a -o prid. () teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo
  13.      elektrolíza  -e ž () teh. razkrajanje elektrolita z električnim tokom: pridobivati kovine z elektrolizo; elektroliza glinice, kuhinjske soli, vode / elektroliza bakra pridobivanje čistega bakra na tak način
  14.      elektrolízen  -zna -o prid. () nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra
  15.      eléktroluminiscénca  tudi eléktroluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka
  16.      eléktroluminiscénčen  tudi eléktroluminescénčen -čna -o (ẹ̑-ẹ̑) pridevnik od elektroluminiscenca: elektroluminiscenčna svetloba
  17.      eléktroluminiscénten  tudi eléktroluminescénten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektroluminiscenčen
  18.      eléktromagnét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje: vključiti elektromagnet; jedro elektromagneta
  19.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom
  20.      eléktromagnétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o elektromagnetnih poljih
  21.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka
  22.      eléktromagnétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali elektromagnetizem: elektromagnetski pojavi ♦ elektr. elektromagnetsko navitje
  23.      eléktromateriál  -a m (ẹ̑-) elektrotehnični material: trgovina z elektromaterialom
  24.      eléktromehánik  -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika
  25.      eléktromehánika  -e ž (ẹ̑-á) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave: tovarna je specializirana za elektromehaniko

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA