Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (431-455) 
- dolgorásel -sla -o [u̯g-sǝu̯] prid. (ā á) ki je dolge, visoke rasti: dolgoraslo dekle / dolgorasli lasje ♪
- dolgorép in dolgorèp -épa -o [u̯g] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima dolg rep: dolgorep konj, pav; tam se po drevju podijo pisane ptice in dolgorepe opice / dolgorepa papiga ♪
- dolgorépec -pca [u̯g] m (ẹ̑) zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka 2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus ♪
- dolgorépka -e [u̯g] ž (ẹ̑) zool. 1. majhna ptica pevka z dolgim repom, Aegithalos caudatus: jata drobnih dolgorepk 2. divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, Anas acuta ♪
- dolgorés -a -o [u̯g] prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki ima dolge rese, resice: dolgores šal / dolgorese oči ♪
- dolgorílčen -čna -o [u̯g-u̯č] prid. (ȋ) ki ima dolg rilec: dolgorilčni sloni ♦ čeb. dolgorilčna čebela čebela, ki ima dolg rilček ♪
- dolgotrájnost -i [u̯g] ž (ā) lastnost, značilnost dolgotrajnega: dolgotrajnost bojev ♪
- domakníti in domákniti -em dov. (ȋ á) star. dodati, primakniti: oče je k doti še nekaj domaknil ♪
- domováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prebivati, živeti: nomadi domujejo v primitivnih kolibah; napotil se je proti hiši, kjer so domovali njegovi starši / kamela domuje v puščavi; prave vodne rastline domujejo res samo pod vodo / pozna se, da v tej hiši domuje sreča ♪
- doplačílen -lna -o prid. (ȋ) ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene ♪
- doseljevánje -a s (ȃ) priseljevanje: doseljevanje tujega prebivalstva; doseljevanje v mesta ♪
- dotékati -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi dotekajóč -a -e: dotekajoča voda ♪
- dovŕtati -am dov. (r̄) z vrtanjem priti do česa: dovrtal je do nasprotne strani; pren. dovrtala je do njegove skrivnosti, v njegovo notranjost ♪
- dozdévnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost dozdevnega: varljiva dozdevnost; videz, dozdevnost prostora v slikarstvu / to so samo dozdevnosti ♪
- dózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na doza1: dozni pokrov / dozna vtičnica; dozno stikalo ♪
- dozêr -ja m (ȇ) teh. priprava za doziranje: dozer se je pokvaril ♪
- dózičen -čna -o prid. (ọ̄) v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado ♪
- dozídati tudi dozidáti -am dov. (í á í) 1. končati zidanje: letos še ne bomo dozidali; cerkev so dozidali v prejšnjem stoletju 2. zidati do določene meje: hišo so dozidali do slemena 3. dodatno, zraven prizidati: dozidali so še eno nadstropje dozídan -a -o: stavba je že dozidana; dozidano poslopje ♪
- dozidáva -e ž (ȃ) glagolnik od dozidati: z dozidavo so pridobili še nekaj sob; dozidava novega trakta ♪
- dozidávanje -a s (ȃ) glagolnik od dozidavati: dozidavanje bo letos končano ♪
- dozidávati -am nedov. (ȃ) dodatno, zraven zidati: stavbe so dozidavali in prezidavali ♪
- dozídek -dka m (ȋ) redko prizidek: dozidek pri hiši so podrli ♪
- doziméter -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih: rentgenologom so preskrbeli dozimetre ♪
- dragôta -e ž (ó) star. 1. draginja: v deželi je velika dragota 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot ♪
- dŕdra -e ž (ȓ) 1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro 2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro ♪
306 331 356 381 406 431 456 481 506 531 
