Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (3.576-3.600)


  1.      úpnik  -a m (ȗ) komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost: upniki terjajo, ekspr. nadlegujejo dolžnika; upnik zahteva vrnitev dolga; izplačati upnika; oškodovati, sklicati upnike ♦ jur. solidarni upnik ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; zastavni upnik kateremu da dolžnik zastavno pravico ♪
  2.      úpniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na upnike: upniška pravica, terjatev ♦ jur. upniško razmerje ♪
  3.      upočásiti  -im dov. (ā ȃ) redko upočasniti: upočasiti vožnjo / upočasiti kretnje ♪
  4.      upočasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upočasniti: upočasnitev vožnje / upočasnitev gospodarske rasti / upočasnitev refleksov ♪
  5.      upočásniti  -im in upočasníti -ím dov., upočásnil (ā; ȋ í) narediti (bolj) počasno: upočasniti hojo, tek, vožnjo / upočasniti korak / upočasniti proces, razvoj / upočasniti naraščanje proizvodnje / utrujenost upočasni odzive / upočasniti ritem, udarce; dihanje se je upočasnilo upočásnjen -a -o in upočasnjèn -êna -o: upočasnjeno gibanje ♪
  6.      upostávljati  -am nedov. (á) knjiž. vzpostavljati: upostavljati ravnotežje sil / upostavljati dobre medsebojne odnose / upostavljati občine ustanavljati ♪
  7.      uravnávanje  -a s (ȃ) glagolnik od uravnavati: uravnavanje zlomljenih kosti; aparat za uravnavanje zob / uravnavanje temperature, vlage / uravnavanje količine denarja v obtoku / uravnavanje rojstev ♪
  8.      úrjenje  -a s (ū) glagolnik od uriti: urjenje telovadcev, vojakov / urjenje branja, skakanja / telesno, vojaško urjenje / urjenje psov / urjenje spomina ♪
  9.      uslíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od uslišati: uslišanje prošnje ♪
  10.      uspéšnež  -a m (ẹ̑) ekspr. uspešen človek: poslovni uspešneži ♪
  11.      ustopíti se  in ustópiti se -im se dov. (ȋ ọ́ ọ̑) postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost: ustopil se je sredi sobe, k vratom, v krog; ustopiti se pred koga / nikamor ne greš, se je široko ustopil predenj // neprimerno, neprevidno stopiti: konj se je ustopil in klecnil ustopíti in ustópiti zastar. odstopiti: ustopiti od svojih načel / ustopil mu je svojo dediščino ♪
  12.      utékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. (nezaželeno) tekoč se odstranjevati od kod, iz česa: kri mu uteka, hitro ga obveži; voda uteka iz zajetja, skozi razpoko // odtekati: po nekaj dneh je voda začela utekati s poplavljenih polj ∙ ekspr. oči so mu same od sebe utekale k njej nehote jo je pogledoval; zavedal se je, kako življenje hitro uteka mineva 2. knjiž. uhajati, večkrat pobegniti: zaporniki utekajo; utekati iz šole, od staršev / mnogi delavci utekajo drugam odhajajo 3. preh. z načinom vožnje ali delovanja delati, da kaj novega doseže normalno stopnjo teka, delovanja: utekati motorje ♪
  13.      utrésti se  utrésem se dov., utrésite se in utresíte se; nam. utrést se in utrèst se (ẹ́) zmanjšati svojo prostornino zaradi tresenja: seno na vozu se je med potjo utreslo ♪
  14.      uvòj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. zavoj navznoter: spiralni uvoji so v bizantinski umetnosti pogosti ♪
  15.      vábljenica  -e ž (á) nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik: delati vabljenice ♪
  16.      váfelj  -flja tudi váfel -fla m (á) gastr. navadno ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom, skladanec: izdelovati, peči vaflje / cimetovi, kvašeni vaflji ♪
  17.      vága  -e ž (ȃ) 1. pog. tehtnica: vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago; stopiti na vago; skodelica vage / peljati živino na vago tehtat 2. pog. teža: dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga živa teža / dati dobro, slabo vago 3. nar. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka: odpeti, pripeti vago; sneti vago ● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; pog. kupovati, prodajati na vago kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta; pog. njegov položaj je na vagi je negotov; nar. vodnjak na vago vodnjak na vzvod; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost ♪
  18.      vagabúnd  -a m (ȗ) knjiž. potepuh, klatež: vse življenje je bil vagabund; zmerjati koga z vagabundom ♪
  19.      vagabundírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. potepati se, klatiti se: več let je vagabundiral po svetu ♪
  20.      vagabúndski  -a -o prid. (ȗ) knjiž. potepuški, klateški: vagabundsko življenje / imeti vagabundsko naravo ♪
  21.      vagabúndstvo  -a s (ȗ) knjiž. potepuštvo, klateštvo: vagabundstvo mu je v krvi / ekspr. gledališko vagabundstvo ♪
  22.      vagàn  -ána m (ȁ á) nekdaj prostorninska mera za žito, približno 61 l: pridelati sto vaganov pšenice ♪
  23.      vagánt  -a m (ā á) 1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih: vaganti in potujoči komedijanti 2. knjiž. potepuh, klatež: živel je kot vagant ♪
  24.      vagánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. potepuški, klateški: vagantni študenti ♪
  25.      vagántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vagante: vagantsko pesništvo / vagantska bratovščina ♪

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA