Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (3.476-3.500)


  1.      udínjati se  -am se nedov. in dov. (í) 1. hoditi na dnino: udinjati se pri kmetih za hrano / udinjati se pri pospravljanju žita 2. opravljati priložnostno delo za plačilo: udinjati se na ladji, po hišah / udinjati se za domačega učitelja 3. slabš., z dajalnikom pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udinjati se okupatorju / udinjati se politiki udínjati nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: ob novem letu udinjajo nove hlapce in dekle // dajati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: revni starši so otroke udinjali za pastirje in pestunje ♪
  2.      udinjeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja ♪
  3.      udíranje  -a s (ȋ) glagolnik od udirati se: udiranje snega / udiranje strehe, stropa ♪
  4.      udírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) 1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami // zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo 2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira // zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje 3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva // spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi 4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri udirajóč se -a -e: udirajoča se streha; udirajoča se močvirska tla ♪
  5.      udirljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) udira: udirljiva barska tla ♪
  6.      údnica  -e ž (ȗ) med. protin: napadla ga je udnica ♪
  7.      údničen  -čna -o prid. (ȗ) med. protinast: bil je star in udničen ♪
  8.      udnína  -e ž (ȋ) star. članarina: plačati, povečati udnino ♪
  9.      udníniti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. udinjati se: udniniti se pri kmetu za hrano / udniniti se policiji / kmečki gospodarji so udninili pastirja ♪
  10.      udóben  -bna -o prid., udóbnejši (ọ́ ọ̄) ki pri uporabi daje občutek ugodja: udoben avtomobil, naslanjač; čevlji morajo biti udobni; udobna obleka / udobno bivališče // ki se uporablja brez težav: udobne stopnice; pot je položna in udobna // ki ne zahteva velikega napora: udobna služba; vožnja je bila udobna / udobno življenje udóbno prisl.: udobno ležati, spati; udobno krojena obleka ♪
  11.      udobíti  -ím dov., udóbil (ȋ í) nar. dobiti, pridobiti: izkupiček, ki ga udobijo za pridelke / udobiti mir, pravico ♪
  12.      udóbje  -a s (ọ̑) 1. kar pri uporabi daje občutek ugodja: odpovedati se udobju; imeti, nuditi, uživati udobje / ekspr., v povedni rabi imeti kopalnico je pravo udobje 2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju: v tej hiši je udobje; to udobje ne bo dolgo trajalo; občutek udobja / skrbeti za osebno udobje koga / živeti v udobju 3. udobnost: udobje meščanske hiše mu je bilo tuje / iz udobja se odreka višjim vrednotam lagodnosti 4. predmeti, ki dajejo občutek ugodja: njegovo stanovanje je brez udobja; naslanjači, blazine in drugo udobje ♪
  13.      udóbnež  -a m (ọ̑) ekspr. lagoden, len človek: takih udobnežev je kar precej ♪
  14.      udóbnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost udobnega: udobnost hiše, ležišča; ostanek nekdanje udobnosti / duhovna, umska udobnost lagodnost // nav. mn. kar je udobno: uživati udobnosti mestnega življenja 2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju; udobje: odpovedati se udobnosti; skrbeti za udobnost koga ♪
  15.      udóbnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na udobnost: raznovrstne udobnostne storitve / udobnosten človek človek, ki ljubi udobje ♪
  16.      udobrovóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil udobrovóljiti se postati dobre volje: ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili udobrovóljen -a -o: udobrovoljeni gostje ♪
  17.      udóbstvo  -a s (ọ̑) knjiž., redko udobje: poskrbeti za udobstvo ♪
  18.      udomáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od udomačiti: udomačenje divje živali ♪
  19.      udomáčenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost udomačenega: popolna udomačenost divje živali / ekspr. udomačenost besede ♪
  20.      udomačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi ♪
  21.      udomačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti ● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega udomačeváti se ekspr. prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju ♪
  22.      udomačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od udomačiti: udomačitev konja ♪
  23.      udomáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaka divja žival domača: lovec je udomačil srno; ta žival se težko udomači / človek je udomačil govedo / ekspr. udomačiti rastlino 2. ekspr. narediti, da se kdo prilagodi novemu okolju: sodelavca so hitro udomačili / udomačiti tujo besedo, navado udomáčiti se ekspr. prilagoditi se novemu okolju: spoznal je navade prebivalcev in se hitro udomačil; v mestu se je dobro udomačil ● ekspr. knjige so se udomačile med ljudmi zelo razširile; jih veliko berejo udomáčen -a -o: udomačeni in divji konji ♪
  24.      udomačljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da udomačiti: udomačljiva žival ♪
  25.      udómiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) dobiti, narediti si dom, bivališče: za vse življenje se je udomil na podeželju; udomila se je v podstrešni sobici ∙ ekspr. budizem se je tu udomil že pred stoletji se je razširil, uveljavil // sprejeti kako bivališče za svoj dom: čeprav že dalj časa živi v mestu, se tam ne more udomiti udómiti zastar. dati, oddati v zakon: hčer je udomil na kmetijo ♪

   3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA