Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (3.256-3.280)


  1.      sòtekmoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sotekmovalec: premagala je vse sotekmovalke ♪
  2.      soteriolóški  -a -o prid. (ọ̑) rel. odrešenjski: soteriološki pomen velike noči ♪
  3.      sotéska  -e ž (ẹ̑) ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska ∙ knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod ♦ geogr. ozek gorski prelaz ♪
  4.      sotéskast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben soteski: soteskaste ulice ♪
  5.      sótiš  -a m (ọ̄) etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš: plesati sotiš / zaigrati sotiš ♪
  6.      sotóčje  -a s (ọ̑) kraj, kjer se stekata reki, potoka: Beograd leži ob sotočju Donave in Save / ekspr. sotočje ledenikov ∙ knjiž. sotočje v Panonski kotlini sovodenj ♪
  7.      sotóčnica  -e ž (ọ̑) geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi: sotočnici Selška in Poljanska Sora se združita v Soro ♪
  8.      sòtováriš  -a m (ȍ-ȃ) publ. tovariš: žrtvoval je življenje za sotovariše; bojni sotovariši ♪
  9.      sovísen  -sna -o prid. (í ȋ) knjiž. medsebojno odvisen: sovisni pojavi, procesi / sovisni jezovi med seboj povezani // notranje skladen, urejen: prikazovati jezik kot sovisen sistem ♪
  10.      spajálnik  -a m (ȃ) knjiž. spajkalnik: uporabljati spajalnik / električni spajalnik ♪
  11.      spêči  spêčem dov., tudi spekó; spêci specíte; spékel spêkla (é) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: speči flancate, kruh, meso; speči za večerjo / speči na masti, olju; speči na ražnju; speči v peči, pečici / zmeraj kaj speče 2. povzročiti občutek bolečine zaradi prevelike toplote: goreča vžigalica ga je spekla v prste; speči se z žerjavico // ekspr. povzročiti duševne bolečine: očetove besede so ga spekle; laž ga je spekla v dno srca; prijateljev očitek ga je zelo spekel; brezoseb. speklo ga je, ko je pomislil na krivico, ki so mu jo storili ● pog., ekspr. če ne boš tiho, te bom spekel udaril spêči se ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pri tej stvari se je spekel; ker se je spekel, je hotel obrniti pogovor drugam spečèn -êna -o: spečen kruh; spečene klobase ♪
  12.      spíranje  -a s (ȋ) glagolnik od spirati: spiranje vrstic; spiranje in razmikanje ♪
  13.      spletkárski  tudi splétkarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na spletkarje ali spletkarstvo: vodili so ga spletkarski nagibi; spletkarsko ozračje / spletkarski človek ♪
  14.      spodóba  -e ž (ọ̑) star. 1. spodobnost: ni mu bilo mar za spodobo 2. podobnost: spoznati koga po spodobi; spodoba med očetom in sinom ♪
  15.      spolitizírati  -am dov. (ȋ) vnesti politične elemente, vplive v kaj: spolitizirati šolo / spolitizirati ekonomske probleme spolitizírati se začeti se ukvarjati s politiko: mladi člani društva so se spolitizirali spolitizíran -a -o: spolitizirana družba; ta vprašanja so spolitizirana ♪
  16.      sporočílce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od sporočilo: napisati kratko sporočilce / poslati sporočilce ♪
  17.      správljanje  -a s (á) glagolnik od spravljati: spravljanje lesa v dolino / jesensko spravljanje pridelkov / spravljanje v zadrego ♪
  18.      spreminjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine ♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog ♪
  19.      spreobráčati  -am tudi izpreobráčati -am nedov. (ā ȃ) 1. povzročati, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: želel je spreobračati mladino; potepuhe in delomrzneže je težko spreobračati / spreobračati ljudi v svoje somišljenike 2. rel. povzročati, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobračati nevernike, protestante 3. star. spreminjati: vedno hoče kaj spreobračati / poskušali so spreobračati nežlahtne kovine v zlato ● star. ne spreobračaj besed ne obračaj besed ♪
  20.      spreobračeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor spreobrača: spreobračevalec delomrznežev / spreobračevalci poganov ♪
  21.      spreobrnítev  tudi izpreobrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spreobrniti: spreobrnitev poganov / spreobrnitev v krščanstvo ♪
  22.      spreobrníti  in spreobŕniti -em tudi izpreobrníti in izpreobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. povzročiti, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: mati ga je želela spreobrniti; takega delomrzneža ni mogoče spreobrniti; na silo se ne bo spreobrnil / ljubezen ga je popolnoma spreobrnila ∙ star. z lepo besedo ga je skušal spreobrniti od tega dejanja odvrniti; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ♦ rel. grešnik se spreobrne 2. rel. povzročiti, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobrniti nevernika / spreobrniti h katoliški veri; spreobrniti se v kristjana 3. star. spremeniti: naj se še tako trudi, sveta ne more spreobrniti; vreme se bo spreobrnilo / v čarovnikovih rokah se je kamenje spreobrnilo v bisere / jeza se mu je spreobrnila v žalost spreobŕnjen tudi izpreobŕnjen -a -o: spreobrnjen grešnik; skoraj vsa dežela je bila spreobrnjena ♪
  23.      spreobŕnjenec  tudi izpreobŕnjenec -nca m (ŕ) kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: verska vnema spreobrnjencev; spreobrnjenec iz protestantizma; pren., knjiž. politični spreobrnjenci ♪
  24.      spreobrnjênje  tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
  25.      spreperéti  -ím dov. (ẹ́ í) prepereti: listje spreperi ♪

   3.131 3.156 3.181 3.206 3.231 3.256 3.281 3.306 3.331 3.356  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA