Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (2.976-3.000)



  1.      rájžati  -am nedov. () star. potovati: dva dni rajžati / ker ni bilo dela, so morali rajžati drugam iti
  2.      ranocélnik  -a m (ẹ̑) nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik
  3.      ráteški  -a -o prid. () nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja
  4.      raván  -vní ž () knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni; po ravneh tekoče reke; leteti nizko nad ravnjo; močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan ● knjiž., redko dvigati življenjsko ravan raven, nivo
  5.      razbijáštvo  -a s () slabš. razbijaško ravnanje ali dejanje: obsojati razbijaštvo demonstrantov / nekateri člani so bili zaradi razbijaštva izključeni iz organizacije
  6.      razcépen 2 -pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno ♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje
  7.      razdeljeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od razdeljevalec: razdeljevalka malice
  8.      razgáziti  -im dov., razgázila in razgazíla (á ) narediti gaz (v sneg): morali so razgaziti sneg, da so prišli do sosedov razgážen -a -o: razgažen sneg
  9.      razhódnica  -e ž (ọ̑) prireditev, pogostitev ob razhodu, slovesu: prirediti razhodnico ● redko piti razhodnico piti alkoholno pijačo ob razhodu, slovesu; ekspr. pozno v noč so proslavljali razhodnico razhod, slovo
  10.      razkloníti  -klónim dov. ( ọ́) fiz. razstaviti na spektralne barve: razkloniti svetlobo; bela svetloba se pri prehodu skozi optično prizmo razkloni razklónjen -a -o: razklonjena svetloba
  11.      razkropíti  -ím dov., razkrópil ( í) narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome razkropljèn -êna -o: razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki
  12.      razlagálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razlaganje: razlagalni postopek / razlagalna metoda ♦ lingv. razlagalni slovar; lit. razlagalna pripovedka
  13.      razlagálka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od razlagalec: razlagalka poezije
  14.      razláganje  -a s () glagolnik od razlagati: razlaganje tovora / razlaganje novih pojmov / končati z razlaganjem svojih načrtov / razlaganje naravnih pojavov / razlaganje predpisov, zakonov
  15.      razlágati  -am nedov. () 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov
  16.      razlájati  -am dov. () nizko na več krajih reči, povedati: spraševal se je, kdo je vse to razlajal / razlajali so ga za lenuha razglasili razlájati se ekspr. začeti močno lajati: ko je zagledal prišleca, se je pes razlajal
  17.      razlámljati  -am nedov. (á) redko lomiti: odsekal je suho vejo in jo začel razlamljati
  18.      razlastítev  -tve ž () glagolnik od razlastiti: razlastitev veleposestnikov / razlastitev zemljišč za gradnjo stanovanjskega naselja / revolucionarna razlastitev vladajočega razreda
  19.      razlastíti  -ím dov., razlástil ( í) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe: razlastiti veleposestnike / razlastiti gozdove // odvzeti lastništvo, položaj, določene pravice enemu družbenemu sloju v korist drugega: razlastiti vladajoči razred razlaščèn -êna -o: razlaščena buržoazija; razlaščena zemljišča
  20.      razlastítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razlastitev: razlastitveni načrt ♦ jur. razlastitveni postopek
  21.      razláščanje  -a s (á) glagolnik od razlaščati: razlaščanje veleposestnikov / razlaščanje zemljišč
  22.      razlúžiti  -im, in razlužíti in razlúžiti -im dov.; ú) usnj. namočiti kože v raztopini organskih kislin, navadno z dodatkom amonijeve soli
  23.      razmòk  -ôka in -óka m ( ó, ọ́) knjiž. tinktura: razmok arnike
  24.      razorožênec  -nca m (é) knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev
  25.      razplamtéti  -ím dov. (ẹ́ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamtel kresove; bakla se je razplamtela; pren. to je razplamtelo njegovo strast

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA