Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (2.976-3.000)
- rájžati -am nedov. (ȃ) star. potovati: dva dni rajžati / ker ni bilo dela, so morali rajžati drugam iti ♪
- ranocélnik -a m (ẹ̑) nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik ♪
- ráteški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja ♪
- raván -vní ž (ȃ) knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni; po ravneh tekoče reke; leteti nizko nad ravnjo; močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan ● knjiž., redko dvigati življenjsko ravan raven, nivo ♪
- razbijáštvo -a s (ȃ) slabš. razbijaško ravnanje ali dejanje: obsojati razbijaštvo demonstrantov / nekateri člani so bili zaradi razbijaštva izključeni iz organizacije ♪
- razcépen 2 -pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno ♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje ♪
- razdeljeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razdeljevalec: razdeljevalka malice ♪
- razgáziti -im dov., razgázila in razgazíla (á ȃ) narediti gaz (v sneg): morali so razgaziti sneg, da so prišli do sosedov razgážen -a -o: razgažen sneg ♪
- razhódnica -e ž (ọ̑) prireditev, pogostitev ob razhodu, slovesu: prirediti razhodnico ● redko piti razhodnico piti alkoholno pijačo ob razhodu, slovesu; ekspr. pozno v noč so proslavljali razhodnico razhod, slovo ♪
- razkloníti -klónim dov. (ȋ ọ́) fiz. razstaviti na spektralne barve: razkloniti svetlobo; bela svetloba se pri prehodu skozi optično prizmo razkloni razklónjen -a -o: razklonjena svetloba ♪
- razkropíti -ím dov., razkrópil (ȋ í) narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome razkropljèn -êna -o: razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki ♪
- razlagálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razlaganje: razlagalni postopek / razlagalna metoda ♦ lingv. razlagalni slovar; lit. razlagalna pripovedka ♪
- razlagálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razlagalec: razlagalka poezije ♪
- razláganje -a s (ȃ) glagolnik od razlagati: razlaganje tovora / razlaganje novih pojmov / končati z razlaganjem svojih načrtov / razlaganje naravnih pojavov / razlaganje predpisov, zakonov ♪
- razlágati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih
bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
- razlájati -am dov. (ȃ) nizko na več krajih reči, povedati: spraševal se je, kdo je vse to razlajal / razlajali so ga za lenuha razglasili razlájati se ekspr. začeti močno lajati: ko je zagledal prišleca, se je pes razlajal ♪
- razlámljati -am nedov. (á) redko lomiti: odsekal je suho vejo in jo začel razlamljati ♪
- razlastítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razlastiti: razlastitev veleposestnikov / razlastitev zemljišč za gradnjo stanovanjskega naselja / revolucionarna razlastitev vladajočega razreda ♪
- razlastíti -ím dov., razlástil (ȋ í) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe: razlastiti veleposestnike / razlastiti gozdove // odvzeti lastništvo, položaj, določene pravice enemu družbenemu sloju v korist drugega: razlastiti vladajoči razred razlaščèn -êna -o: razlaščena buržoazija; razlaščena zemljišča ♪
- razlastítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razlastitev: razlastitveni načrt ♦ jur. razlastitveni postopek ♪
- razláščanje -a s (á) glagolnik od razlaščati: razlaščanje veleposestnikov / razlaščanje zemljišč ♪
- razlúžiti -im, in razlužíti in razlúžiti -im dov. (ū ȗ; ȋ ú) usnj. namočiti kože v raztopini organskih kislin, navadno z dodatkom amonijeve soli ♪
- razmòk -ôka in -óka m (ȍ ó, ọ́) knjiž. tinktura: razmok arnike ♪
- razorožênec -nca m (é) knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev ♪
- razplamtéti -ím dov. (ẹ́ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamtel kresove; bakla se je razplamtela; pren. to je razplamtelo njegovo strast ♪
2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076