Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (2.951-2.975)
- prótistrúp -a m (ọ̑-ȗ) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin ♪
- prótisúnek -nka m (ọ̑-ȗ) sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek: z roko prestreči protisunek / vojaški protisunek ♪
- prótisvetlôba -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja ♪
- prótisvetlôben -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja ♪
- protopòp -ôpa m (ȍ ó) protojerej: blagoslov protopopa ♪
- prsták -a m (á) zool. dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga ♪
- prvoborítelj -a m (ȋ) zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice ♪
- psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela ♪
- ptt in PTT [peteté] ž neskl., tudi ptt ptt-ja in PTT PTT-ja m (ẹ̑) kratica pošta, telegraf, telefon: razvoj naše ptt / pog. biti v službi pri ptt / PTT Maribor; neskl. pril.: ptt promet; ptt storitve ♪
- pulóverček -čka m (ọ́) manjšalnica od pulover: otrok v hlačkah in puloverčku / ekspr. k temnemu krilu nosi puloverčke živih barv ♪
- pústa -e ž (ū) 1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta 2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti ♪
- rabáta -e ž (ȃ) vrtn. obrobna gredica, navadno za rože: na rabatah so gojili vrtnice ♪
- radicírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mat. koreniti: radicirati kvadratno enačbo 2. jur., nekdaj vezati kaj na lastništvo določene nepremičnine: radicirati obrt / radicirati pravice radicíran -a -o: radicirana obrt ♪
- radovédje -a s (ẹ̑) knjiž., redko radovednost: obšlo ga je radovedje ♪
- rafiníranka -e ž (ȋ) knjiž. rafinirana ženska: lepa rafiniranka ga je znala pridobiti za svoj načrt ♪
- rafiníranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost rafiniranega: rafiniranost sladkorja / knjiž.: pod navidezno grobostjo se je skrivala rafiniranost okusa; rafiniranost v vedenju in izražanju ♪
- rafinírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto 2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale rafiníran -a -o 1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta 2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti ♪
- rafinma -ja tudi raffinement -a [rafinmá -ja] m (ȃ) knjiž. rafiniranost: brez tega rafinmaja njegova poezija ne bi bila toliko vredna / kultiviranje oblik se je pri kiparju stopnjevalo v rafinma ♪
- ragáda -e ž (ȃ) med. razpoka na koži ali sluznici, navadno boleča: zdraviti ragade; ragade na prsni bradavici, ustnicah ♪
- ragbi ipd. gl. rugby ipd. ♪
- raglán -a m (ȃ) obl. plašč z rokavi, ki imajo poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe na sprednjem in zadnjem delu: nositi, sleči raglan; neskl. pril.: raglan izrez; raglan rokavi ♪
- raglánski -a -o prid. (ȃ) obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe: raglanski rokavi / raglanska jopica ♪
- ráglja -e ž (ȃ) 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic ♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic 2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta ♪
- ragljánje -a s (ȃ) glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo ● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje ♪
- rájniš -a m (ȃ) goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši ♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar ♪
2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051