Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (2.931-2.955)



  1.      problémskost  -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost problemskega: po kritičnosti in problemskosti to delo ne zaostaja za drugimi
  2.      probòj  -ôja m ( ó) redko preboj: proboj stene / z mitraljezom kriti proboj; pasti pri proboju
  3.      probójen  -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo
  4.      probójnost  -i ž (ọ̄) redko prebojnost: probojnost izstrelka ● publ. drama je izgubila svojo probojnost prepričljivost
  5.      probúja  -e ž () zastar. prebuja: narodna probuja
  6.      probújati  -am nedov. (ú) zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje probujajóč -a -e: probujajoči se narodi
  7.      procájna  -e ž () nar. košara, cajna: nesti v procajni
  8.      procvít  -a m () star. razvoj, razcvet: delati za procvit kulture / nazdraviti v procvit naroda
  9.      prógavost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost progastega: progavost živali 2. agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki prog na listih rastline: ječmenova, koruzna progavost
  10.      promemórija  -e ž (ọ́) knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo // polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija
  11.      prosektúra  -e ž () med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo
  12.      prostréti  -strèm dov., prostŕl (ẹ́ ) star. razprostreti, razgrniti: prostreti prt / otrok je prostrl roke k materi razširil prostŕt -a -o: preproga, prostrta pred kaminom
  13.      prótidokàz  -áza m (ọ̑- ọ̑-á) dokaz, ki nasprotuje določenemu dokazu: navesti protidokaze
  14.      prótirazúmski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti razumu: protirazumska miselna smer / protirazumski pojavi
  15.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa
  16.      protíst  -a m () nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov
  17.      prótistáva  -e ž (ọ̑-) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
  18.      prótistáven  -vna -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava ♦ lingv. protistavna slovnica
  19.      prótistorítev  -tve ž (ọ̑-) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev
  20.      prótistrúja  -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja
  21.      prótistrúp  -a m (ọ̑-) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin
  22.      prótisúnek  -nka m (ọ̑-) sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek: z roko prestreči protisunek / vojaški protisunek
  23.      prótisvetlôba  -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja
  24.      prótisvetlôben  -bna -o prid. (ọ̑ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja
  25.      protopòp  -ôpa m ( ó) protojerej: blagoslov protopopa

   2.806 2.831 2.856 2.881 2.906 2.931 2.956 2.981 3.006 3.031  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA