Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (2.926-2.950) 
- problematizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, povzročiti, da postane smisel, utemeljenost česa problem: problematizirati idejo, umetnost; te vrednote so se problematizirale problematizíran -a -o: življenje samo je problematizirano ♪
- problémček -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od problem: rešiti problemček; problemi in problemčki / vsak ima svoje problemčke; izmišljeni problemčki ♪
- problemíst -a m (ȋ) šah. sestavljavec problemov: srečanje problemistov / društvo šahovskih problemistov ♪
- problémovec -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Problemi: članki, razprave problemovcev ♪
- problémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na problem: problemska področja / problemski film, roman / problemska konferenca konferenca, na kateri se obravnava določen problem, določena problematika ♦ mat. problemska naloga z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problemski šah problémsko prisl.: problemsko obravnavati kaj; problemsko zanimiv roman ♦ elektr. problemsko usmerjen jezik programski jezik, določen za reševanje problemov na določenem področju ♪
- problémskost -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost problemskega: po kritičnosti in problemskosti to delo ne zaostaja za drugimi ♪
- probòj -ôja m (ȍ ó) redko preboj: proboj stene / z mitraljezom kriti proboj; pasti pri proboju ♪
- probójen -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo ♪
- probójnost -i ž (ọ̄) redko prebojnost: probojnost izstrelka ● publ. drama je izgubila svojo probojnost prepričljivost ♪
- probúja -e ž (ȗ) zastar. prebuja: narodna probuja ♪
- probújati -am nedov. (ú) zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje probujajóč -a -e: probujajoči se narodi ♪
- procájna -e ž (ȃ) nar. košara, cajna: nesti v procajni ♪
- procvít -a m (ȋ) star. razvoj, razcvet: delati za procvit kulture / nazdraviti v procvit naroda ♪
- prógavost -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost progastega: progavost živali 2. agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki prog na listih rastline: ječmenova, koruzna progavost ♪
- promemórija -e ž (ọ́) knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo // polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija ♪
- prosektúra -e ž (ȗ) med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo ♪
- prostréti -strèm dov., prostŕl (ẹ́ ȅ) star. razprostreti, razgrniti: prostreti prt / otrok je prostrl roke k materi razširil prostŕt -a -o: preproga, prostrta pred kaminom ♪
- prótidokàz -áza m (ọ̑-ȁ ọ̑-á) dokaz, ki nasprotuje določenemu dokazu: navesti protidokaze ♪
- prótirazúmski -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti razumu: protirazumska miselna smer / protirazumski pojavi ♪
- prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa ♪
- protíst -a m (ȋ) nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov ♪
- prótistáva -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti ♪
- prótistáven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava ♦ lingv. protistavna slovnica ♪
- prótistorítev -tve ž (ọ̑-ȋ) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev ♪
- prótistrúja -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja ♪
2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 
