Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (2.526-2.550)


  1.      plzenski  -a -o [pǝ̀lzǝn-] prid. (ǝ̀) navadno v zvezi plzensko pivo svetlo pivo, izdelano v Plznu: rad je pil plzensko pivo ♪
  2.      pnevmátičen  -čna -o prid. (á) teh. ki deluje na osnovi stisnjenega zraka: pnevmatični sveder; pnevmatična stiskalnica / pnevmatični pogon ♦ ptt pnevmatična pošta cevna pošta; strojn. pnevmatični transport transport sipkega materiala po ceveh s stisnjenim zrakom; pnevmatično kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča pod silo stisnjenega zraka; zool. pnevmatična kost votla kost ♪
  3.      pnevmátika  -e ž (á) plašč in zračnica za na kolo vozila kot samostojna elementa ali v enem delu: pnevmatika poči, se predre; napolniti, namestiti pnevmatiko; prazna pnevmatika / avtomobilska, letalska pnevmatika ♦ avt. balonska pnevmatika z nizkim notranjim tlakom // žarg. (avtomobilski) plašč, guma: kupiti nove pnevmatike; izrabljena pnevmatika / na ovinku so zapele pnevmatike / letna, zimska pnevmatika ♪
  4.      pnevmátski  -a -o prid. (ȃ) teh. pnevmatičen: pnevmatske naprave ♪
  5.      pnevmográf  -a m (ȃ) med. aparat, ki grafično prikazuje dihalne gibe: rentgenski aparat in pnevmograf ♪
  6.      pnevmokók  -a m (ọ̑) med. kok, ki povzroča zlasti pljučnico: uničiti pnevmokoke ♪
  7.      pnevmologíja  -e ž (ȋ) med. veda o pljučih in pljučnih boleznih ♪
  8.      pnevmoníja  -e ž (ȋ) med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo ♪
  9.      pobiráč  -a m (á) redko pobiralec: za pobirači so ostajale polne košare ♪
  10.      pobríti  -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke ● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha pobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški ♪
  11.      počaščênec  -nca m (é) knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence ♪
  12.      počaščênje  -a s (é) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika ♪
  13.      počebljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo ♪
  14.      počečkáti  -ám [čǝč] dov. (á ȃ) s čečkanjem poškodovati: počečkati knjigo, zvezek; počečkati stene / ekspr. počečkal je že dva lista popisal počečkán -a -o: s čudnimi kljukami počečkan list papirja; počečkana in umazana fotografija ♪
  15.      počéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša počistiti, posnažiti: vse sproti pospravi in počedi / počediti ostanke počéden in počéjen -a -o: počedena hiša ♪
  16.      počeháti  -ám dov. (á ȃ) počehljati: počehal je konja po vratu; počehati se za tilnikom ♪
  17.      počehljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas čehljati: počehljal je kravo po vratu; počehljati se po glavi ∙ šalj. počehljal ga je po zadnjici natepel ga je ♪
  18.      počêlo  -a s (é) knjiž. začetek, izvor: to je počelo napredka / umetnost je v svojem počelu avtobiografska ♦ filoz. prvi vzrok vsega, kar je ♪
  19.      počemú  prisl. (ū) star. 1. zakaj: če si zaspan, počemu ne greš spat / le počemu taka naglica, saj se nikamor ne mudi 2. čemu: počemu je prišel, če ne po denar ♪
  20.      počenčáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. povedati, izdati: ne zaupaj mu, vse bo počenčal ● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril ♪
  21.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga ♪
  22.      počénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od počenjati: začudeni so opazovali njegovo počenjanje / za počenjanje neumnosti sem že prestar ♪
  23.      počénjati  -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena ♪
  24.      póčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od póčiti: avto je zdrsnil s ceste zaradi počenja zračnice ♪
  25.      počèp  -épa m (ȅ ẹ́) glagolnik od počepniti ali počeniti: utrjevati si noge s počepi; prožni počepi in poskoki otrok / stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju // stoja na zelo skrčenih nogah: vzdigniti se, zravnati se iz počepa; spustiti se v počep / stati v lahnem počepu ♦ šport. enonožni počep ♪

   2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA