Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (251-275)



  1.      cmárjenje  -a s (á) glagolnik od cmariti: to je bilo cmarjenja pri hiši / glasno cmarjenje masti
  2.      cmáziti  -im nedov.) ekspr. peči, kuhati: pri njih se je zmerom kaj cvrlo in cmazilo; pren. ves dan se je cmazil na vročem soncu
  3.      cóklast  -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi
  4.      cromagnonec  ipd. gl. kromanjonec ipd.
  5.      cvetlíca  -e ž (í) 1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice ∙ ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno 2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica
  6.      čájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju
  7.      částen  -tna -o prid., částnejši (á) 1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda! 2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti 3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna 4. zastar. pošten, častivreden: brodnik je bil časten človek ● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugihjur. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo částno prisl.: častno se bojevati; mladina je častno izpolnila naloge
  8.      čedálje  prisl. (á) s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: naši sosedje se čedalje bolj razburjajo; grmi čedalje močneje; čedalje več ljudi je; čedalje manj se mu toži po domu ♦ muz. čedalje močneje označba za jakost izvajanja crescendo
  9.      čenčávost  -i ž (á) ekspr. lastnost čenčavega človeka: babja čenčavost
  10.      četáš  -a m (á) zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno: srbski četaši / bolgarski četaši komiti
  11.      čevljár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem obutve: čevljar dela, šiva čevlje; šel se je učit za čevljarja; ortopedski čevljar
  12.      činíteljica  -e ž () redko faktor, činitelj: umetnost je postala pomembna činiteljica v življenju naroda
  13.      číra čára  medm. (-ā) pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: čira čara, že ga ni več
  14.      čírast  -a -o prid. () med. podoben čiru: čirasto kožno obolenje
  15.      čírav  -a -o prid. (í) med. poln čirov: čirave noge / izrezati čiravi del želodca del, na katerern je čir
  16.      čírečáre  -čár ž mn. (-) ekspr. 1. črte, narejene brez pravega namena: po mizi riše razne čirečare 2. nerazločno napisane črke: tvojih čirečar ne znam prebrati 3. čarovna znamenja: čarovnik je delal po zraku čirečare
  17.      čirí  medm. () posnema glas lastovke, črička: čiri čiri, poje lastovka
  18.      čiribírščina  -e ž () ekspr., redko jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: vojaki so ogovarjali dekleta s svojo čiribirščino
  19.      číričára  -e ž (-ā) nav. mn. čirečare: tabla je bila popisana s skrivnostnimi čiričarami
  20.      čiríček  -čka m () nar. čriček: tanki čiriki čirička
  21.      čiríčkati  -am nedov. () redko čirikati: murenčki neugnano čiričkajo
  22.      čirík  medm. () posnema glas črička, murna ali nekaterih ptic: z gorice se sliši: čirik, čirik; sam.: kratek, rezek čirik murna
  23.      člán  -a m () kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo: biti član sindikata; izvoliti, pridobiti, sprejeti nove člane; vpisati se med člane; član odbora, partije / podporni, redni, ustanovni član društva / častni član; dopisni član akademije znanosti in umetnosti ♦ šport. kdor je vključen v športno društvo in ima določeno starost // vsaka izmed oseb, ki sestavljajo zaključeno skupino: ožji družinski člani; člani delovnega kolektiva; potniki in člani posadke
  24.      čóln  -a [n] m (ọ̑) manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla ◊ šport. tekmovalni čoln; tisk. čoln kovinski okvir za postavljene stolpce; voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje; torpedni čoln
  25.      čŕhniti  -em dov.) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: poslušal je, ne da bi kaj črhnil; niti besedice ni črhnil / ne upa se niti črhniti ∙ ekspr. ni črhnil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja // povedati, omeniti: glej, da ne boš kje kaj črhnil; živi duši ni črhnil o svoji nameri

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA