Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (2.451-2.475)


  1.      ornamentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov ♪
  2.      ôsa  -e stil. -é ž (ó) čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo; osa piči; roj os se je usul za njim; skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro; ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo; hud, siten, razdražen kot osa; bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu ♦ zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae ♪
  3.      osenčeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna ♪
  4.      oslepélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti ♪
  5.      osója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca: na osoji je ležal sneg; na osojah je steza izginila; osoje in prisoje ♪
  6.      ostrígar  -ja m (ȋ) kdor išče, nabira ostrige: ostrigarji so živeli v kolibah na peščenih otokih ◊ bot. užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike, Pleurotus ostreatus ♪
  7.      osvaljkáti  -ám in osváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) redko narediti svaljke iz česa: osvaljkati testo osvaljkáti se, in osváljkati se spraviti se v svaljke: koža se mu je ogulila in osvaljkala osvaljkán in osváljkan -a -o: osvaljkana moka ♪
  8.      ošvígniti  -em dov. (í ȋ) 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvigniti konja z bičem; s pasom ga je ošvignil po obrazu 2. ekspr. na hitro pogledati; ošiniti: samo ošvignila ga je in jezno odšla / z očmi je ošvignil gole stene sobe; ošvigniti koga s pogledom ● ekspr. zdel se ji je kot hrast, ki ga je ošvignila strela oplazila, zadela ♪
  9.      otóžnost  -i ž (ọ́) stanje otožnega človeka: obšla ga je globoka otožnost / ganila ga je otožnost njenih oči / ekspr. mrakotna otožnost jesenske pokrajine / z otožnostjo je mislil na mladost ♪
  10.      ovčárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo ovc: ta kraj je za ovčarstvo posebno ugoden ♪
  11.      ovŕžba  -e ž (ȓ) glagolnik od ovreči: ovržba dejstva, spoznanja, trditve / ovržba oporoke ♪
  12.      ozdrávljati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da kdo postane zdrav: ozdravljati bolnike / star. to zelišče ozdravlja revmatizem zdravi 2. postajati zdrav: mati je počasi ozdravljala od hude bolezni ozdravljajóč -a -e: ozdravljajoča ljubezen ♪
  13.      ozdrávljenec  -nca m (ȃ) kdor je ozdravljen: hvaležni ozdravljenci so mu še večkrat pisali / iz bolnice so ga odpustili kot delnega ozdravljenca ♪
  14.      ozdrávljenje  tudi ozdravljênje -a s (ȃ; é) glagolnik od ozdraviti: z operacijo niso dosegli popolnega ozdravljenja / ozdravljenje gospodarskega stanja ♪
  15.      ozdravljênje  -a s (é) glagolnik od ozdraveti: izgubila je voljo do ozdravljenja / ozdravljenje duše, srca ♪
  16.      ozdravljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ozdraviti: ozdravljiva bolezen, poškodba / težko ozdravljiv bolnik ♪
  17.      ozdravljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ozdravljivega: ozdravljivost tuberkuloze ♪
  18.      ozéba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od ozebsti: tak mraz povzroča ozebe / od ozebe rdeča lica ♪
  19.      ozébek  -bka m (ẹ̑) nar. primorsko ozeblina: na desni roki je dobil ozebke; boleči temno rdeči ozebki ♪
  20.      ozében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ozebo: ozebne bolečine ♪
  21.      ozeblína  -e ž (í) vnetje kože, tkiva zaradi mraza: dobiti, preprečevati ozebline; otekline in ozebline / ozeblina na nogi ga je začela močno srbeti ♪
  22.      oznaníti  in oznániti -im dov. (ȋ á ā) knjiž. 1. sporočiti javnosti, razglasiti: oznaniti zaroko; oznaniti po časopisih, radiu / nekdaj birič je na trgu oznanil nove predpise oklical ♦ rel. obvestiti vernike ob koncu maše o čem // povedati, sporočiti sploh: takoj mu je oznanil novico; najprej je oznanil svoj uspeh materi 2. naznaniti, napovedati: pasje lajanje je oznanilo njegov prihod / oblaki so oznanili nevihto ● star. cerkvena ura je oznanila devet odbila oznánjen -a -o: oznanjeni ukazi; kar je bilo oznanjeno, se je zgodilo ♪
  23.      pacáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu 2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi 3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj 4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta // nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca ● pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika pacáti se ekspr. biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca ♪
  24.      pájklja  -e ž (ȃ) ekspr. samica pajka: pajklja leže jajčeca ♪
  25.      palméten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na palmeto: palmetni motiv, okras / palmetna krošnja / palmetna vzgoja sadnega in okrasnega drevja ♪

   2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA