Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (2.381-2.405)


  1.      odcéden  -dna -o prid. (ẹ̑) po katerem se odceja tekočina: odcedna odprtina v lončku // agr. v katerem voda ne zastaja: odcedna zemlja; odcedna tla ♪
  2.      odcedíti  -ím dov., odcêdi in odcédi; odcédil (ȋ í) počasi odliti: odcediti čaj, kavo; ko se gošča usede, tekočino odcedimo // s počasnim odlivanjem narediti, da kaj ni v tekočini: odcediti krompir, testenine / umiti paprike in jih odcediti na cedilu; stresti zelenjavo na sito, da se odcedi ● vulg. odcediti si mehur opraviti malo potrebo odcedíti se počasi odteči: ko se voda odcedi, dodamo zelenjavo / ekspr. na križišču je postal, da se je odcedila reka avtomobilov počasi odpeljala odcejèn -êna -o: odcejene jagode potresemo s sladkorjem ♪
  3.      odcejálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odcejanje: odcejalne odprtine / odcejalno sito ♪
  4.      odcejálnik  -a m (ȃ) luknjičasta, mrežasta priprava za odcejanje: odcediti testenine na odcejalniku / zlagati krožnike v odcejalnik / odcejalnik za posodo // rebrasti del pomivalnega korita: odlagati, povezniti posodo na odcejalnik / desni, levi odcejalnik ♪
  5.      odcéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od odcejati: priprava, vrečka za odcejanje / odcejanje vode izpod snežišč ♪
  6.      odcéjati  -am nedov. (ẹ́) počasi odlivati: odcejati tekočino nad usedlino / odcejati med iz satovja izcejati // s počasnim odlivanjem delati, da kaj ni v tekočini: odcejati testenine odcéjati se 1. počasi odtekati: voda se odceja izpod talečih se snežišč / gnoj se odceja iz rane se cedi 2. vulg. opravljati malo potrebo: najraje se je odcejal v naravi, zunaj ● star. delo se mu hitro odceja napreduje, poteka ♪
  7.      odcèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. cesta, proga, ki se odcepi: odcep pelje mimo gostišča; dovoliti po odcepu enosmerni promet // kraj, prostor, kjer se cesta, proga odcepi: hiša stoji blizu odcepa; ustavili so se na odcepu; cestni, železniški odcep / cev pušča na odcepu na mestu, kjer je odcepljena // kar se odcepi sploh: črta na dlani ima več odcepov 2. odcepitev: preprečiti odcep od matične države / kretnica omogoča odcep enega tira od drugega ◊ anat. odcep arterije; grad. odcep (zida) mesto, kjer se od enega zida odcepi drug zid; teh. cevni odcep ♪
  8.      odcépek  -pka m (ẹ̑) 1. odcepljen drobec, kos: kostni, lesni odcepki // arheol. odbit kos prodnika: orodje so izdelovali iz odcepkov / kamniti odcepki 2. odcep: zgradili so nove odcepke / na odcepku je bilo več kažipotov / kanal se deli v več odcepkov ♦ anat. odcepek bronhija, žile ♪
  9.      odcépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odcep: odcepna postaja / odcepni vod ♦ elektr. odcepna doza; odcepno stikalo ♪
  10.      odcepetáti  -ám dov. (á ȃ) cepetajoč oditi: od jeze je zacepetala in odcepetala iz hiše / medved je odcepetal v gozd // ekspr. oditi: brata ni doma, odcepetal je v mesto ♪
  11.      oddolžíti se  -ím se [u̯ž] dov., oddólži se; oddólžil se (ȋ í) narediti, dati komu kaj za storjeno uslugo, dano dobrino: oddolžiti se za pomoč, prenočišče; rad bi se ji oddolžil za vse, kar mu je dobrega storila; oddolžiti se z darilom / kot vljudnostna fraza ne vem, kako naj se vam oddolžim ∙ publ. oddolžiti se za poraz premagati v prejšnji tekmi zmagovitega nasprotnika // vznes. narediti kaj zaradi dolžne hvaležnosti: oddolžiti se spominu velikega pesnika; oddolžiti se mrtvim tovarišem z delom ♪
  12.      odigránje  -a s (ȃ) glagolnik od odigrati: po odigranju državne himne so gostje pregledali častno četo / odigranje prekinjenih partij na šahovskem prvenstvu / odigranje odloženih tekem ♪
  13.      odkòs  -ôsa m (ȍ ó) agr. glagolnik od odkositi: po prvem odkosu je treba travnik pognojiti / naravnati višino odkosa / nizek odkos pri tleh / spraviti zadnji odkos v silos ♪
  14.      odlomástiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. silovito, hrupno oditi: jezen je odlomastil iz hiše / spet je nekam odlomastila odšla ♪
  15.      odnošáj  -a m (ȃ) raba peša, s prilastkom odnos: imeti s kom ljubezenske odnošaje; njuni medsebojni odnošaji so se poslabšali; prijateljski odnošaji med državami; pesnikov odnošaj do sveta / s sosedi živi v dobrih odnošajih ♪
  16.      odpomóč  -i in -í ž (ọ̑) star. 1. pomoč: iskati, ponuditi odpomoč; prositi za odpomoč 2. izhod, rešitev: odpomoč je le v delu; nima več upanja na odpomoč ♪
  17.      ódrček  -čka m (ọ̄) manjšalnica od oder: na travniku so postavili odrček za pevce ♪
  18.      odsijáti  -síjem dov., odsijál (á ȋ) nav. ekspr. prenehati sijati: sonce je že odsijalo ∙ knjiž., ekspr. zvezda je odsijala za obzorje zašla ♪
  19.      odškodnína  -e ž (ȋ) kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino ♪
  20.      odvajálo  -a s (á) zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti odvajalo; blago, močno odvajalo ♪
  21.      odvéza  -e ž (ẹ̑) 1. rel. odpuščanje grehov ali cerkvenih kazni: dati, dobiti odvezo 2. ekspr. odpuščanje, oproščenje: prosi jo odveze / prišla je k njemu po odvezo ● publ. to je vprašanje odveze izvršnemu odboru razrešnice ◊ zgod. zemljiška odveza ukrep leta 1848, s katerim preneha podložništvo ♪
  22.      odvézati  in odvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavezano: odvezati komu čevelj; nahrbtnik se mu je odvezal / odvezali so mu oči, da je lahko vse gledal; odvezati usta / odvezati vezalke, vrvico / odvezati zanko b) privezano: odvezati čoln; odvezati vrv od voza c) povezano, zvezano: odvezati paket / odvezati jetnikom roke // odstraniti obvezo: odvezati roko / odvezati rano 2. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa; oprostiti: odvezati koga dolžnosti, odgovornosti; odvezali so jo od vsega dela / odvezati koga dolga / odvezati od kazni // narediti, da kdo ni več dolžen vztrajati pri obveznosti: samo smrt ga odveže obljube, prisege; odvezati od molčečnosti ● ekspr. pijača jim je odvezala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. odvezali so ga vsake krivde izjavili so, da ni kriv odvézan -a -o: odvezan čevelj; odvezani so vsake dolžnosti, od odgovornosti ♪
  23.      odvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kaj preneha biti poveznjeno: odvezniti posodo 2. nar. odmakniti, odpreti: odvezniti pokrov pri kmečki peči / odvezniti vrata odvéznjen -a -o: odveznjena peč; odveznjena vrata ♪
  24.      odvezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavezano: odvezovati otroku čevlje; odvezovati mošnjo / odvezovati vrvico b) privezano: odvezovati okraske; odvezovati živali od jasli c) povezano, zvezano: odvezovati paket; odvezovati voz // odstranjevati obvezo: odvezovati rano 2. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa; oproščati: odvezovati koga odgovornosti; to nas ne odvezuje, da bi se stvari ne lotili // delati, da kdo ni več dolžen vztrajati pri obveznosti: odvezovati obljube; odvezovati koga od prisege ● ekspr. vino odvezuje ljudem jezike povzroča, da začnejo dosti in sproščeno govoriti ♪
  25.      odvíhati  -am dov. (í) narediti, da kaj preneha biti zavihano: odvihati rokave odvíhan -a -o: zaradi mraza je imel odvihan ovratnik ♪

   2.256 2.281 2.306 2.331 2.356 2.381 2.406 2.431 2.456 2.481  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA