Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (2.326-2.350)
- nèstrohnjèn stil. nèiztrohnjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) nestrohnel: nestrohnjeno dračje / nestrohnjeno truplo / Prešernova pesem Neiztrohnjeno srce ♪
- nèstrojèn -êna -o tudi nèstrójen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ́) usnj. ki ni strojen, ni ustrojen: nestrojena koža ♪
- nèstrokóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci nèstrokóvno prisl.: nestrokovno narediti ♪
- nèstrokovnják -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki ♪
- nèstrokovnjáški -a -o prid. (ȅ-á) nestrokoven: nestrokovnjaško mnenje / nestrokovnjaško delo ♪
- nèstrokovnjáštvo -a s (ȅ-ȃ) slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice ♪
- nestvòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije ♪
- neučakljív -a -o prid. (ȋ í) redko neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog neučakljívo prisl.: neučakljivo ji je stekel naproti ♪
- nèupravíčenec -nca m (ȅ-ȋ) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne ♪
- nèveljáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več ♪
- nevrótičnost -i ž (ọ́) med. stanje nevrotičnega človeka: otrokova nevrotičnost jih je skrbela ♪
- nèzanímanje -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
- nèzmotljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nezmotljivega človeka: v ocenjevanju takih vprašanj so mu prisojali skoraj nezmotljivost; s tem je izgubil sloves nezmotljivosti ◊ rel. papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv ♪
- neznôsnost -i ž (ó) lastnost, značilnost neznosnega: neznosnost takega življenja ∙ ekspr. do neznosnosti razvajen otrok zelo ♪
- nèzóbčan -a -o prid. (ȅ-ọ̄) filat. ki ni zobčan: zobčane in nezobčane znamke ♪
- nezoblikovan gl. neizoblikovan ♪
- nèzorán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zoran: nezorana njiva; pred njim se je širilo zapuščeno, nezorano polje ♪
- nezravnan ipd. gl. neizravnan ipd. ♪
- nèzrèl in nèzrél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni zrel: nezrela koruza; nezrelo sadje / nezrelo seme / nezrel mladoletnik; čustveno in duševno nezrel človek / ekspr. organizacijsko nezrelo vodstvo // ekspr. neizoblikovan, neizdelan: nezrelo literarno delo ♪
- nèzrélost -i ž (ȅ-ẹ́) stanje nezrelega: nezrelost sadja / mladostna nezrelost; telesna in duševna nezrelost / ekspr. politična nezrelost meščanstva / ekspr. nezrelost literarnega dela neizoblikovanost, neizdelanost ♪
- nèzvenèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ni zveneč: imeti hripav, nezveneč glas ♦ lingv. zveneči in nezveneči soglasniki nèzvenéče prisl.: nezveneče izgovarjati ♪
- nèzvenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne zvene, ne ovene: cvet te rastline je nezvenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nezvenljiva slava ♪
- nezvést -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki ni zvest: nezvest mož; bila mu je nezvesta / nezvest prijatelj; nezvest služabnik ∙ star. postal je nezvest svoji obljubi ni je držal, izpolnil; star. moj stari spomin je že nezvest slab, nezanesljiv; sam.: Nezvesta! bodi zdrava, čolnič po mene plava (F. Prešeren) ♪
- ničémurnost -i ž (ẹ̄) zastar. nečimrnost: ženska ničemurnost ♪
- níti prisl. (ȋ) ekspr. 1. krepi zanikanje a) s poudarjenim izključevanjem: niti dvajset let ni star; o tem se mu niti ne sanja; niti ne zmeni se zanjo / niti minuto se ni obotavljal; niti najmanj ne dvomim, da je to res; na nebu ni niti oblačka; ne zaspi niti za hip; elipt. o tem niti besedice več b) z izključevanjem pričakovanega: niti ta izjava ga ni prepričala; blede se mu, da niti matere ne spozna; besede narodnost niti francoska revolucija ne pozna 2. pog., v zvezi niti ne izraža neodločno zanikanje: ali je sin dober dijak? Niti ne, takole srednji; utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje ● ekspr. vse sem mu dal, pa niti hvala ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. niti za las ne bom popustil prav nič ♪
2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426