Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (2.251-2.275)
- nèsposóbnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost nesposobnega človeka: načrta niso uresničili zaradi nesposobnosti sodelavcev; življenjska nesposobnost / stalna vojaška nesposobnost; trajna nesposobnost za delo ♪
- nèspoštljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika nèspoštljívo prisl.: zelo nespoštljivo je govoril o njem ♪
- nèspoštljívost -i ž (ȅ-í) lastnost nespoštljivega človeka: fantova nespoštljivost ga skrbi / bil je užaljen zaradi njegove nespoštljivosti ♪
- nèspoštovánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
- nèspotakljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko ♪
- nèspovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) v krščanskem okolju ki ni spovedan: umrl je nespovedan ♪
- nèspoznán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni spoznan: biti, ostati nespoznan ♪
- nèspoznánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od spoznanja: medsebojno nespoznanje / spoznanje in nespoznanje resnice ∙ ekspr. spremenil se je do nespoznanja zelo ♪
- nèspoznáten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi ♪
- nèspoznátnost -i ž (ȅ-á) knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed ♪
- nèspoznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode ♪
- nèspoznávnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost ∙ ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo ♪
- nesprašan gl. neizprašan ♪
- nèsprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni spravljen, ni pobotan: umrl je nespravljen s sinom ♪
- nèspravljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv 2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja nèspravljívo prisl.: nespravljivo govoriti; nespravljivo sovražen ♪
- nèspravljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nespravljivega človeka: bal se je njene nespravljivosti; nespravljivost sovražnikov ♪
- nèsprejemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da sprejeti, odobriti: nesprejemljiv načrt, predlog; njegova odločitev se jim zdi nesprejemljiva 2. knjiž. odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo nesprejemljiv ♪
- nèsprejemljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nesprejemljivega: ugotovili so nesprejemljivost predloga / knjiž. nesprejemljivost za bolezen odpornost, nedovzetnost ♪
- nèspremenjèn tudi nèizpremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni spremenjen: delo je znova izšlo v nespremenjeni izdaji; cene mesečnih vozovnic za dijake so ostale nespremenjene ♪
- nèspremenjênost tudi nèizpremenjênost -i ž (ȅ-é) lastnost, stanje nespremenjenega: nespremenjenost položaja ♪
- nèspremenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da spremeniti: nespremenljiv rok, sklep; nespremenljiva usoda // ki se ne spreminja, ne spremeni: nespremenljiva hitrost / nespremenljiv nauk; nespremenljivo načelo ♪
- nèspremenljívka -e ž (ȅ-ȋ) knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: strah je nespremenljivka njegove zavesti ♪
- nèspremenljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nespremenljivega: nespremenljivost določb, sklepov; nespremenljivost usode / nespremenljivost mnenj, načel ♪
- nèspréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati ♪
- nèsprétnež -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nespreten človek: zakaj si dal to delo prav temu nespretnežu ♪
2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351