Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (206-230)


  1.      brenčálo  -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom ♪
  2.      brenčánje  -a s (ȃ) glagolnik od brenčati: brenčanje čebel, muh / brenčanje kamer / veliko govorijo o njegovem brenčanju za tem dekletom ♪
  3.      brenčáti  -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka ♪
  4.      brenčàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki brenči: brenčave žuželke ♪
  5.      brenčélica  -e ž (ẹ̑) ljubk., redko čebela: roj brenčelic ♪
  6.      brendi  gl. brandy ♪
  7.      brènk  brénka m (ȅ ẹ́) glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat // redko glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe ♪
  8.      brezcíljnost  -i ž (ȋ) stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj; brezciljnost življenja ♪
  9.      brezkorístnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost brezkoristnega: brezkoristnost prizadevanja / občutki malodušja in brezkoristnosti ♪
  10.      brezpokójnost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko stanje brez pokoja, miru: brezpokojnosti se je pridruževal še strah ♪
  11.      brezúm  -a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum ♪
  12.      bridkôben  -bna -o prid. (ó ō) redko bridek, žalosten: bridkobni dnevi ♪
  13.      brízglja  -e ž (ȋ) zastar. brizgalka: zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo; klistirna brizglja ♪
  14.      bronastopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bronasto polt: bronastopolti delavci v pristanišču ♪
  15.      brúnčevje  -a s (ū) redko bruna, brunca: polagati brunčevje ♪
  16.      bŕžkobŕž  in bŕž ko bŕž prisl. (ȓ-ȓ) čimprej: umakni se, in to bržkobrž ♪
  17.      búkniti  -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  18.      búla 2 -e ž (ú) pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom: prejeti papeževo bulo; bula o koncilu / zlata bula Karla IV. z zlatim pečatom // kovinski pečat na tej listini ♪
  19.      búla 3 -e ž (ȗ) v muslimanskem okolju, nekdaj poročena ženska: bula je snela feredžo ♪
  20.      búlast  -a -o prid. (ú) 1. podoben buli: bulaste tvorbe 2. poln bul: ves obraz ima razbit in bulast ♪
  21.      búlav  -a -o prid. (ú) poln bul: bulava koža ♪
  22.      buláva  -e ž (ȃ) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti: pozlačena bulava ♪
  23.      búlavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost bulavega: bulavost kože ♪
  24.      búldog  -a m (ȗ) manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek ♪
  25.      búldoški  -a -o prid. (ȗ) ekspr. tak kot pri buldogu: buldoški obraz / buldoški pogled ♪

   81 106 131 156 181 206 231 256 281 306  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA