Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (1.856-1.880)



  1.      konfrontíranje  -a s () glagolnik od konfrontirati: konfrontiranje razvojnih programov / konfrontiranje različnih gledanj na diktaturo proletariata / konfrontiranje obtoženca s pričami
  2.      konfrontírati  -am nedov. in dov. () ugotavljati odnos med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjati: konfrontirati mnenja, stališča / večkrat konfrontirata izkušnje / režiser nas konfrontira z realnim svetom ♦ jur. zasliševati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočati // s takim ugotavljanjem potrjevati veljavnost, neveljavnost česa, preverjati: vse akte konfrontira z dejanskim stanjem; svoje misli vedno konfrontira s tujimi
  3.      konfucianízem  -zma m () filoz. filozofsko-nravstveni nauk kitajskega filozofa Konfucija: osnovna načela konfucianizma / stične točke med konfucianizmom in budizmom
  4.      konfúzen  -zna -o prid. () nav. ekspr. ki vsebuje elemente, ki otežujejo dostopnost, razumevanje; nejasen, zmeden: konfuzni programi; konfuzen spis / avtor je zelo konfuzen // nerazumen, nepriseben: konfuzne ideje; konfuzno govorjenje, meditiranje / konfuzni ukazi
  5.      konfúzija  in konfuzíja -e ž (ú; ) knjiž. konfuznost: proti koncu dela je avtor zašel v konfuzijo / v državi vlada velika konfuzija ◊ jur. združitev pravice upnika in obveznosti dolžnika v isti osebi
  6.      konfúznost  -i ž () nav. ekspr. lastnost, značilnost konfuznega: miselna konfuznost; konfuznost romana / kritiki so mu očitali konfuznost / zapadla je v konfuznost
  7.      kongeniálen  -lna -o prid. () knjiž. ki je po umskih ali umetniških sposobnostih, nadarjenosti komu enakovreden: velikega misleca lahko dojame le kongenialen človek; kritik pesniku ni bil kongenialen / njegovi prevodi so kongenialne prepesnitve kongeniálno prisl.: kongenialno prevesti
  8.      kongeniálnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost kongenialnega: kritik je s popolno kongenialnostjo interpretiral avtorjevo delo
  9.      koníca  -e ž (í) 1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike // končni, ožji del česa sploh: konice čevljev; konica jezika, nosu / konice dreves / hoditi po konicah prstov // tako oblikovan predmet: izdelovati, vgrajevati diamantne konice; luknje dela z jekleno konico / pero ima iridijevo konico ♦ arheol. na eni strani priostreno prazgodovinsko orodje ali orožje iz kamna, kosti, kovine 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji: promet ob konicah je izredno gost; prodajne zmogljivosti v konicah ne zadoščajo / elektrika nove hidroelektrarne bo le za kritje konic / prometne konice // navadno v povedni rabi najvišja dosegljiva ali dosežena stopnja: pri tem vozilu je konica 140 km na uro; prav v vojni tematiki je pisatelj dosegel svojo kvalitetno konico vrh, višek
  10.      konjunktúra  -e ž () stanje, položaj v gospodarstvu, ki je ugoden za prodajo: podpirati, pospeševati, zmanjševati konjunkturo; vojna konjunktura / gospodarstvo je v visoki konjunkturi / konjunktura za določene proizvode / konjunktura v ameriškem gospodarstvu ♦ ekon. doba, obdobje velike gospodarske dejavnosti; (gospodarski) razcvet // publ. stanje, položaj, ko je kaj zelo cenjeno, iskano: konjunktura zdravniškega poklica / kiparstvo je bilo po vojni v močni konjunkturi
  11.      konstitucionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na konstitucijo: konstitucionalne anomalije / konstitucionalna monarhija
  12.      kóntraindikácija  -e ž (ọ̑-á) med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki ne dovoljujejo določenih medicinskih ukrepov: ugotoviti kontraindikacijo za operacijo; indikacije in kontraindikacije
  13.      konzonánten  -tna -o prid. () lingv. soglasniški: konzonantne skupine
  14.      kopitárna  -e ž () tovarna za izdelovanje (čevljarskih) kopit: dela v kopitarni
  15.      kordón  -a m (ọ̑) 1. strnjena vrsta navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa: napraviti kordon; močen kordon / kordon policije je potiskal ljudi nazaj / ekspr., s prilastkom kralj se je obdal s celim kordonom vohunov imel je veliko vohunov 2. nekdaj, v zvezi sanitarni kordon pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon; pren., publ. omejiti državo z ideološkim sanitarnim kordonom ◊ agr. zelo gosto razporejen nasad drevja ali trte; voj. vrsta ladij, oklopnih vozil, utrdb za preprečitev dohoda, prehoda na določeno ozemlje
  16.      koristolóvstvo  -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva
  17.      kosír  -ja m (í) 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti kosir / obrezovati trte s kosirjem // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: klestiti veje s kosirjem 2. obroček, s katerim je rezilo kose pritrjeno na kosišče: kosišče je bilo prekratko in tudi kosir ni dobro držal
  18.      košárast  -a -o prid. () podoben košari: košarasti stoli / košarasta oblika ♦ arhit. košarasti lok lok, sestavljen iz več krožnic
  19.      kôtla  in kótla -e ž (; ọ̑) redko tolmun, krnica: pod njim je bila kotla z vodo; pognal se je v kotlo // manjša jama, kotanja: v kotli so se valjali divji prašiči
  20.      kotomér  -a m (ẹ̑) priprava za merjenje kotov: šestilo in kotomer / premični kotomer
  21.      kotón  -a m (ọ̑) tekst. tanko surovo bombažno platno: rjuhe iz kotona; neskl. pril.: koton stroj stroj za izdelovanje pletenin po kroju
  22.      kotoneáster  -tra m (á) vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, panešplja: po parku so nasadili več vrst kotoneastrov
  23.      kotonizírati  -am nedov. in dov. () tekst., nekdaj kemični postopek, pri katerem se predelajo stebelna vlakna v vlakna, podobna bombažnim: kotonizirati konopljo kotonizíran -a -o: kotonizirani lan
  24.      kotóren  -rna m (ọ̄) nar. zahodno kotorna: priletela je jata kotornov
  25.      kotórna  -e ž (ọ̑) zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca: v stenah so se sklicevale kotorne

   1.731 1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881 1.906 1.931 1.956  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA