Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (1.826-1.850)
- kínovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec ♪
- kízmet in kísmet -a m (ȋ) po verovanju mohamedancev usoda: vdati se v kizmet ♪
- klasína -e ž (í) nar. (koruzni) storž brez zrn ♪
- klén -a -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno odločen ♪
- klíca -e ž (í) 1. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen: prenašati, razširjati, uničevati klice; zatreti razvoj klic / bolezenske klice; klice jetike 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: klica propada; njegova zamisel nosi v sebi klice neslutenega razvoja znanosti / z oslabljenim pomenom klica novega življenja 3. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: iz zemlje so pognale zelene klice / razvoj klic v semenu kalčkov / krompirjeve klice cime ◊ med. kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem ♪
- ključávničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ključavnico: ključavnična vzmet / vrata z veliko ključavnično luknjo ♪
- kloníti klónem dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. vdati se, odnehati: kljub junaškemu odporu so morali kloniti; kloniti pred močnejšim sovražnikom / moralno ne bo klonil / pod težo dokazov je klonil ni več vztrajal pri prejšnji trditvi, ni več tajil krivde 2. dov. in nedov., zastar. upogniti se, skloniti se: glava ji je počasi klonila na prsi klonèč -éča -e: kloneče travne bilke ♪
- knéginja tudi knegínja -e ž (ẹ̑; í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo višja od grofice: bogata kneginja; kneginja in grofica 2. knezova žena: knez in kneginja ♪
- knjigotiskár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s knjigotiskom: razpisati delovno mesto knjigotiskarja ♪
- knjigotiskárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na knjigotiskarje: knjigotiskarsko delo / knjigotiskarski strojnik ♪
- knjigotŕški -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na knjigotržce ali knjigotrštvo: knjigotrška cena / razširiti knjigotrško mrežo / knjigotrški poklic ♪
- knjigotŕštvo -a s (ȓ) organizirana prodaja knjig: razvoj knjigotrštva ♪
- knjigotŕžec -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
- knjigotŕžen -žna -o prid. (ȓ) knjigotrški: knjigotržne razmere ♪
- knjigotŕžnica -e ž (ȓ) zastar. knjigarna: odprli so novo knjigotržnico ♪
- knjigovéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na knjigoveze ali knjigoveštvo: knjigoveška delavnica / knjigoveški nož, stroj; knjigoveško lepilo ♪
- knjigovéštvo -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vezavo knjig: posvetil se je knjigoveštvu ♪
- knjigovéz -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z vezavo knjig: dober, izkušen knjigovez ♪
- kobílar -ja m (ȋ) zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi, Oriolus oriolus: v vrhu smreke je zažvižgal kobilar ♪
- kódravec -vca m (ọ́) ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca ♪
- kokórik tudi kokorík -a m (ọ̑; ȋ) bot. ciklama: kokoriki že začenjajo cveteti ♪
- koledováti -újem in kolédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval 3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale ♪
- kolínski -a -o prid. (ȋ) redko, v zvezi kolinska voda kolonjska voda: v sobi diši po kolinski vodi ♪
- kolotéčina -e ž (ẹ̑) knjiž. kolesnica, tir: kolovoz je bil med kolotečinama porasel z gosto travo; spotikala sta se po suhih kolotečinah / vola sta s težavo vlekla voz po strmi kolotečini kolovozu / življenje se spet vrača v stare kolotečine ♦ avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila ♪
- komentár -ja m (ā) 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje ● ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora ♪
1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926