Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (1.806-1.830)



  1.      kantínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene
  2.      kápljica  -e ž (á) 1. manjšalnica od kaplja 1, 2: a) kapljice padajo / deževne, vodne, znojne kapljice / razpršiti tekočino v drobne kapljice / jemati zdravilo po kapljicah; sprememba je nastajala počasi, kakor po kapljicah / grenka kapljica spoznanja b) po kosilu spije samo kapljico vina / ko bi imel vsaj kapljico poguma 2. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino: točijo dolenjsko kapljico; pristna, žlahtna kapljica / vinska kapljica 3. mn. tekoče zdravilo, katerega količina se za uporabo odmerja s številom kapljic: zdravnik predpiše kapljice; dajati si kapljice v uho / jemati kapljice uživati jih / kapljice za oči / baldrijanove kapljice
  3.      karbolinéj  -a m (ẹ̑) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju
  4.      kartávžar  -ja m () star. (navadni) nagelj: rdeči kartavžarji
  5.      kášast  -a -o prid. (á) ki je po sestavi, obliki podoben kaši: uživati kašasto hrano / kašasta snov ♦ agr. kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev
  6.      katérisibódi  -a- -o- in katéri -a -o si bódi zaim. (ẹ̑-ọ́) katerikoli: zapojte katerosibodi slovensko pesem
  7.      kavtéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. previdnostni ukrep: kavtela zoper zlorabo
  8.      kázenskopráven  -vna -o [zǝn] prid. (-ā) nanašajoč se na kazensko pravo: kazenskopravni ukrepi; kazenskopravna odgovornost
  9.      kazeózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. po videzu, zgradbi podoben zrnatemu siru ali skuti, sirast: kazeozna bezgavka / kazeozna pljučna tuberkuloza
  10.      kazína  -e ž () 1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: večkrat je šel v kazino; godba v kazini 2. v zahodnih deželah oficirski ali podoficirski dom z restavracijo: hrani se v kazini / šef oficirske kazine
  11.      kazíno  -a m () 1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: v kazinu je godba in ples; gledališča in kazini / družabna prireditev v dvorani kazina 2. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger, igralnica: spet igra v kazinu 3. v zahodnih deželah oficirski ali podoficirski dom z restavracijo: kosila sta v kazinu / oficirski kazino
  12.      kazínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kazino: kazinski ples / kazinska dvorana
  13.      kazíti  -ím nedov., kažèn in kazèn ( í) 1. delati kaj manj lepo: kazil ga je debel vrat; lice ji je kazila bradavica; to jo zelo kazi // nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: njeno nerazpoloženje mi je kazilo srečo, veselje / slabo vreme ni kazilo dobre volje 2. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim govorjenjem kazi mladino, otroke kazíti se redko kvariti se, slabšati se: v tej vročini se hrana kazi ∙ ekspr. vreme se že kazi postaja deževno, mrzlo
  14.      kaznílnica  -e ž () do 1945 zavod za prestajanje daljših kazni odvzema prostosti za odrasle obsojence: bil je paznik v kaznilnici
  15.      kaznílniški  -a -o prid. () nanašajoč se na kaznilnico: kaznilniška obleka / kaznilniški paznik
  16.      kázniti  -im dov. in nedov. () zastar. kaznovati: kaznili so ga za njegovo svojevoljno dejanje; gosposka je znala ostro kazniti
  17.      kaznív  -a -o prid. ( í) ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje // jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
  18.      kedív  -a m () zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja
  19.      kélnarica  -e ž (ẹ́) nižje pog. natakarica: prijazna kelnarica
  20.      kihljáj  -a m () sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod
  21.      kínovec  -vca m () tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec
  22.      kízmet  in kísmet -a m () po verovanju mohamedancev usoda: vdati se v kizmet
  23.      klasína  -e ž (í) nar. (koruzni) storž brez zrn
  24.      klén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno odločen
  25.      klíca  -e ž (í) 1. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen: prenašati, razširjati, uničevati klice; zatreti razvoj klic / bolezenske klice; klice jetike 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: klica propada; njegova zamisel nosi v sebi klice neslutenega razvoja znanosti / z oslabljenim pomenom klica novega življenja 3. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: iz zemlje so pognale zelene klice / razvoj klic v semenu kalčkov / krompirjeve klice cimemed. kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem

   1.681 1.706 1.731 1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881 1.906  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA