Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (1.556-1.580)



  1.      grabljačíca  -e ž (í) star. grabljica: ob košnji so najeli kosce in grabljačice
  2.      grabljánje  -a s () glagolnik od grabljati: hitela je z grabljanjem listja / grabljanje prsti
  3.      grábljast  -a -o prid. (á) podoben grabljam: televizijske antene so stegovale svoje grabljaste krake
  4.      grabljáti  -ám nedov.) 1. s kratkimi potegljaji z grabljami izravnavati: grabljati krtine 2. nar. grabiti: Začel je čitati iz svojega zvezka: »Enkrat kopat v gorice, dvakrat kopat v gorice, trikrat listja grabljat (I. Koprivec)
  5.      graduírati  -am dov. in nedov. () 1. teh. označiti, opremiti mersko pripravo s črticami, navadno tudi s številkami: graduirati merilno cevko; graduirati termometer 2. zastar. dati, podeliti akademski naslov: graduirati kandidate graduíran -a -o: mesto je dobilo prvega graduiranega zdravnika v 16. stoletju, prej pa je imelo ranocelnika; graduirana epruveta
  6.      granulometríja  -e ž () geol. merjenje velikosti zrn sipkih kamnin: ukvarjati se z granulometrijo
  7.      grdávš  tudi grdávž -a m () ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi
  8.      grenčína  -e ž (í) knjiž. grenkoba, grenkost: okušali so vso grenčino vojnega trpljenja / grenčina morja
  9.      gríz  -a m () redko ugriz: železne bodice na ovratnici varujejo psa pred volčjimi grizi ◊ biol. prebavljena hrana v želodcu
  10.      gróblje  -a s (ọ̑) 1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje 2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče
  11.      grós 1 -a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
  12.      grozovít  -a -o prid., grozovítejši () grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite grozovíto prisl., ekspr.: burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik
  13.      gugálnik  -a [tudi n] m () gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik
  14.        inmedm. (; ) 1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal 2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil 3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš?
  15.      hámburger 1 -ja m () pog. hamburška slanina
  16.      harakíri  -ja m () pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri
  17.      harambáša  -e tudi -a m () pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša 2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo
  18.      harangírati  -am nedov. in dov. () knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode
  19.      hárcer  -ja m (á) kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje: ocenjevati petje harcerjev
  20.      hàrdún  medm. (-) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni
  21.      hardver  tudi hardware -a [hárdvêr] m (-) elektr. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik, strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver
  22.      hárem  -a m (ā) v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški // vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem
  23.      háremski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje
  24.      hárfa  -e ž () glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
  25.      hárfen  -fna -o () pridevnik od harfa: harfne strune

   1.431 1.456 1.481 1.506 1.531 1.556 1.581 1.606 1.631 1.656  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA