Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (1.356-1.380)



  1.      etnografíja  -e ž () veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo
  2.      etnográfski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje
  3.      etnológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za etnologijo, narodopisec: sestanek etnologov in folkloristov
  4.      etnologíja  -e ž () veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije
  5.      etnolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etnologijo; narodopisen, narodosloven: etnološka razprava / etnološka raziskava / etnološki oddelek v muzeju
  6.      étnomuzikologíja  -e ž (ẹ̑-) veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo
  7.      etologíja  -e ž () veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo
  8.      étos  -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos
  9.      étrov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eter1: etrovi hlapi; etrov vonj / etrova narkoza
  10.      étrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eter1: etrska narkoza / etrski hlapi etrovi
  11.      etruščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Etruščane: etruščanska kultura, umetnost / etruščanska keramika
  12.      etuda  -e [etíd- tudi etúd-] ž (; ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda
  13.      etuí  -ja m () (vrečici podobna) škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok: spraviti očala v etui; usnjen etui; etui za nalivno pero
  14.      evakuácija  -e ž (á) preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: organizirati, voditi evakuacijo; evakuacija ranjencev, družin, vojske; evakuacija živine iz okužene vasi; zapleniti dokumente, ki so bili pripravljeni za evakuacijo; rok za evakuacijo je bil kratek / evakuacija zasedenega ozemlja // knjiž. odstranitev, izpraznitev: evakuacija gnoja iz ognojka; evakuacija plina iz posode
  15.      evakuacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na evakuacijo: evakuacijski center; evakuacijski transport / evakuacijski instrument
  16.      evakuíranec  -nca m () kdor je evakuiran: organizirati pomoč ranjencem in evakuirancem; evakuirance so začasno nastanili v dijaških domovih
  17.      evakuíranje  -a s () glagolnik od evakuirati: evakuiranje ranjencev
  18.      evakuírati  -am dov. in nedov. () preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: evakuirati ponesrečence, ranjence / evakuirali so vse mesto; sovražnik je pred umikom evakuiral taborišče // knjiž. odstraniti, izprazniti: evakuirati gnoj; evakuirati cev s črpalko evakuíran -a -o: evakuirano taborišče
  19.      evalvácija  -e ž (á) knjiž. ocenitev, ovrednotenje: kritika je opozorila na nekritično evalvacijo rezultatov testiranja
  20.      evalvírati  -am dov. in nedov. () knjiž. oceniti, ovrednotiti: evalvirati znanje s posebnimi testi
  21.      evangeliár  -ja tudi evangeliárij -a m (á) rel. 1. knjiga z evangeliji: izdati evangeliar 2. evangelistar
  22.      evangeličàn  in evangeličán -ána m ( á; ) protestant: prebivalci pokrajine so po veri večinoma evangeličani
  23.      evangeličánka  -e ž () protestantka
  24.      evangeličánski  -a -o prid. () protestantski: evangeličanski pastor / prištevati se k evangeličanski cerkvi
  25.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere

   1.231 1.256 1.281 1.306 1.331 1.356 1.381 1.406 1.431 1.456  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA