Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (1.326-1.350)



  1.      etézijski  -a -o prid. (ẹ́) geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje
  2.      étičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično ◊ lingv. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila étično prisl.: etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj
  3.      étičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost etičnega: etičnost pouka; etičnost zgodbe / etičnost človeka
  4.      étik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za etiko: bil je etik in sociolog 2. kdor priznava etična načela in se jih drži
  5.      étika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. etičnost: etika takega ravnanja
  6.      etikéta 1 -e ž (ẹ̑) ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: nalepiti etiketo na zvezek; pritrditi etikete k rastlinam; opremiti blago z etiketami; aluminijasta, papirnata etiketa; steklenice z etiketami; pren. dajati politične etikete; umetniška dela z raznimi stilnimi etiketami
  7.      etikéta 2 -e ž (ẹ̑) pravila o občevanju, vedenju v družbi: etiketa mi tega ne dovoljuje; vesti se, kot zahteva etiketa; pregrešiti se zoper etiketo; dvorna, meščanska etiketa / človek brez etikete
  8.      etikéten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na etiketa1: etiketni napisi ♦ obrt. etiketni stroj stroj za tiskanje etiket
  9.      etikéten 2 -tna -o (ẹ̑) pridevnik od etiketa2: etiketna pravila
  10.      etiketíranje  -a s () glagolnik od etiketirati: etiketiranje buteljk, konzerv / etiketiranje našega likovnega izraza
  11.      etiketírati  -am dov. in nedov. () opremiti z etiketo: etiketirati blago, steklenice; pren. to delo bi lahko etiketirali kot daljšo novelo etiketíran -a -o: etiketirane škatle
  12.      etiketíren  -rna -o prid. () teh., v zvezi etiketirni stroj stroj, priprava za opremljanje z etiketami: kupiti etiketirni stroj
  13.      etíl...  prvi del zloženk () nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz etana z odvzemom enega atoma vodika: etilalkohol, etilklor
  14.      etílalkohól  -a m (-ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah
  15.      etilén  -a m (ẹ̑) kem. eten
  16.      etílen  -lna -o prid. () kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol
  17.      etimológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za etimologijo
  18.      etimologíja  -e ž () lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
  19.      etimologizíranje  -a s () glagolnik od etimologizirati
  20.      etimologizírati  -am nedov. () lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral
  21.      etimolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.: besedo etimološko razložiti
  22.      étimon  -a m (ẹ̑) lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda
  23.      etiolírati  -am nedov. in dov. () bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo etiolíran -a -o: etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina
  24.      etiologíja  -e ž () veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost
  25.      etiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etiologijo: etiološko raziskovanje / etiološki faktorji prestopništva / etiološko zdravljenje zdravljenje vzroka boleznilit. etiološka pripovedka

   1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA