Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (126-150) 
- apartmá -ja m (ȃ) 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma ♪
- apartmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apartma 1: apartmajska soba; apartmajsko stanovanje ♪
- apártnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost ♪
- apáš -a m (ȃ) knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja ♪
- apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz ♪
- apáški 2 -a -o (ȃ) pridevnik od apaš: apaška banda ♪
- apátičen -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse ♪
- apátičnost -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika ♪
- apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija ♪
- apercipírati -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪
- apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja ♪
- argonávtski -a -o (ȃ) pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot ♪
- arménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura ♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev ♪
- asimilát -a m (ȃ) 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah ♪
- ataraksíja -e ž (ȋ) filoz. stanje duševne umirjenosti ♪
- avantgárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi ♪
- avdítor -ja m (ȋ) cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor ♪
- avditórij -a m (ọ́) prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju ♪
- avdítorski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avditorje: dobiti avditorsko mesto ♪
- áve m neskl. (ā) knjiž. avemarija: na vasi je zazvonilo ave ♪
- ávemaríja -e ž (ā-ȋ) rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni // molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: začela je moliti avemarijo ♪
- aveníja -e ž (ȋ) široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji; široka avenija ♪
- averoízem -zma m (ȋ) filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem ♪
- avêrz -a m (ȇ) knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo ♪
- avêrzija in averzíja -e ž (é; ȋ) knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
