Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
14 (1.256-1.280)
- eskortírati -am nedov. in dov. (ȋ) spremljati z eskorto: eskortirati kaznjence na delo ♪
- eskuláp -a m (ȃ) knjiž., nav. iron. zdravnik: bil je prepuščen na milost in nemilost temu eskulapu; podeželski eskulap ♪
- Eskulápov -a -o prid. (ȃ) knjiž., v zvezi Eskulapov učenec zdravnik ♪
- esoteričen gl. ezoteričen ♪
- espáda -e tudi -a m (ȃ) zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika ♪
- esparzéta -e ž (ẹ̑) bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia ♪
- esperantíst -a m (ȋ) kdor zna, propagira esperanto: mednarodni kongres esperantistov / na šoli je tečaj za esperantiste ♪
- esperantístka -e ž (ȋ) ženska, ki zna, propagira esperanto ♪
- esperánto -a m (ȃ) umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih: učiti se esperanto; knjiga je prevedena tudi v esperanto ♪
- esperántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na esperantiste ali esperanto: esperantski jezik; na šoli je dijaški esperantski krožek; esperantski prevod romana / esperantsko gibanje ♪
- esplanáda -e ž (ȃ) knjiž. prazen raven prostor pred kakim velikim poslopjem, ploščad: spomenik stoji na esplanadi pred mestno hišo ♪
- esprésso -a [-eso] m (ẹ̑) pog. ekspresna kava: vonj espressa // ekspresni aparat: točilna miza z velikim espressom ♪
- esprí -ja in esprít -a [-ri -ja] m (ȋ) knjiž. duhovitost, domiselnost: vloga je bila podana z esprijem; francoski espri; iskriv espri ♪
- estáblišment -a m (ȃ) publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment ♪
- estáncija -e ž (á) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo, na katerem se goji predvsem živina: obiskala sta neko ovčarsko estancijo ♪
- estavéla -e ž (ẹ̑) geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira ♪
- éster -tra m (ẹ́) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline ♪
- estét -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik ♪
- esteticístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esteticizem: esteticistična umetnost / pesnikova metaforika je včasih kar esteticistična ♪
- esteticízem -zma m (ȋ) knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu ♪
- estétičen -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične ♪
- estétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost estetskega: estetičnost oblik ♪
- estétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪
- estétika -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
- estétiški -a -o prid. (ẹ́) zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja ♪
1.131 1.156 1.181 1.206 1.231 1.256 1.281 1.306 1.331 1.356