Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

14 (1.231-1.255)



  1.      eséj  -a m (ẹ̑) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev
  2.      esejíst  -a m () kdor piše eseje: bil je pisatelj, kritik in esejist; odličen esejist
  3.      esejístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza esejístično prisl.: esejistično pisan življenjepis
  4.      esejístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi
  5.      esénca  -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo
  6.      esenciálen  -lna -o prid. () knjiž. bistven: esencialni del njegove umetnosti; esencialna sestavina česa
  7.      esêr  -a m () nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom
  8.      esêsovec  -vca m () pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS: očeta so odpeljali esesovci; esesovci so požgali vas
  9.      esêsovka  -e ž () pog., v nacistični Nemčiji pripadnica vojaške organizacije SS: priznala je, da je bila esesovka
  10.      esêsovski  -a -o prid. () nanašajoč se na esesovce: esesovski oddelki / stražar v esesovski uniformi / esesovsko divjanje
  11.      eshatologíja  -e ž () filoz. nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta: krščanska eshatologija
  12.      eshatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na eshatologijo: srednjeveška eshatološka literatura / kakšno je njegovo eshatološko stališče
  13.      eskádra  -e ž () voj. pomorska ali letalska enota, namenjena za večje operacije: v bitki je bila potopljena vsa sovražnikova eskadra; letalska, pomorska eskadra; poveljnik eskadre
  14.      eskadrílja  in eskadríla -e ž () 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev
  15.      eskadrón  -a m (ọ̑) voj. osnovna enota v konjenici: služil je v eskadronu konjeniške garde; eskadron huzarjev; konjeniški polk je imel šest eskadronov
  16.      eskalácija  -e ž (á) publ. načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju, stopnjevanje vojne: mnogi opozarjajo, da lahko eskalacija pripelje do totalne vojne; teorija eskalacije
  17.      eskalátor  -ja m () teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol
  18.      eskamotêr  -ja m () knjiž. kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc: žonglerji in eskamoterji; nastop eskamoterja je gledalce zelo zabaval
  19.      eskapáda  -e ž () šport. napačen skok jahalnega konja v stran: ta konj pogosto dela eskapade; konja so diskvalificirali zaradi eskapad; pren., knjiž. znano je, da je delal strahotne eskapade; ljudje so jo obsojali zaradi njene eskapade
  20.      éskimski  in eskímski -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na Eskime: eskimski jezik / eskimski psi
  21.      éskimščina  in eskímščina -e ž (ẹ̑; ) eskimski jezik: s tamkajšnjimi ribiči se je pogovarjal v eskimščini
  22.      eskónt  -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati eskont // nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: eskont menice
  23.      eskónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na eskont: eskontne obresti / eskontna banka / eskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo
  24.      eskontírati  -am dov. in nedov. () fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom: eskontirati menico
  25.      eskórta  -e ž (ọ̑) oborožena straža za spremstvo, zaščito ali nadzorstvo: aretiranec je stopal sredi eskorte; vojaška eskorta; komandant eskorte ♦ voj. spremljati konvoj z eskorto

   1.106 1.131 1.156 1.181 1.206 1.231 1.256 1.281 1.306 1.331  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA