Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (426-450)



  1.      dolágati  -am nedov. () dajati, polagati zraven: dolagati drva v peč
  2.      dólar  tudi dolár -ja m (ọ̄; ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar ♦ fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop dolarjev
  3.      dólarski  tudi dolárski -a -o prid. (ọ̄; ) nanašajoč se na dolar: dolarska valuta, vrednost / ekspr.: dolarski magnat; dolarska civilizacija civilizacija, ki upošteva, ceni le denar
  4.      dólb  -a [b] m (ọ̑) redko izdolbina
  5.      dólbec  -bca [b] m (ọ̑) kdor dolbe
  6.      dolbeníca  -e [b] ž (í) redko dolbenka
  7.      dólbenje  -a [b] s (ọ́) glagolnik od dolbsti: dolbenje debel / dolbenje v skale
  8.      dólbenka  -e [b] ž (ọ̑) preprost čoln, izdolben iz enega debla: peljati se v dolbenki
  9.      dolbílce  -a [b] s () manjšalnica od dolbilo: graversko dolbilce; koničasto dolbilce
  10.      dolbílen  -lna -o [b] prid. () s katerim se dolbe: dolbilni stroj
  11.      dólenjka  in dolénjka -e ž (ọ̑; ẹ́) nar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže
  12.      dolgotrájen  -jna -o [g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa
  13.      domáčnosten  -tna -o prid. (á) 1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu: domačnostno občutje, vzdušje; njegova soba je brez domačnostnega udobja / zaradi zgledovanja po tujih mestih je kraj izgubil svoj domačnostni izraz 2. domačijski: domačnostna umetnost / domačnostna smer v literaturi
  14.      domovánje  -a s () 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki ∙ vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu
  15.      doplačeváti  -újem nedov.) dodajati, plačevati manjkajoči del kake vsote
  16.      doséljenec  -nca m (ẹ́) priseljenec: v mestu je vedno več novih doseljencev; na novo ameriško glasbo je vplivala tudi glasba doseljencev
  17.      dotékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dotekati
  18.      dovŕšnost  -i ž () lingv. značilnost dovršnega: dovršnost glagolov
  19.      dòzavarováti  -újem tudi dòzavárovati -ujem dov. (-; -á) jur. dodatno zavarovati s sklenitvijo še enega zavarovanja
  20.      dozdàj  in do zdàj prisl. () do tega časa, trenutka: dozdaj je šlo vse dobro; prizadeval si bo bolj kakor dozdaj
  21.      dozdàjšnji  -a -e prid. () ki je bil, obstajal dozdaj: dozdajšnje izkušnje, ugotovitve; dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov / dozdajšnji predsednik
  22.      dozdánji  -a -e prid. (ā) star. dosedanji, dozdajšnji: njegov dozdanji prijatelj; dozdanje življenje / dozdanji slovarji
  23.      dozdéti se  -ím se dov., dozdì se (ẹ́ í) nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se: dozdelo se mu je, da je nekdo blizu njega globoko vzdihnil
  24.      dozdéva  -e ž (ẹ̑) knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: izkazalo se je, da je njegova dozdeva zmotna
  25.      dozdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dozdevati se: njegova sodba izvira iz dozdevanja in domnevanja

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA