Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
13 (3.681-3.705)
- zabóbnati -am dov. (ọ̑) udariti, zaigrati (na) boben: bobnarji so zabobnali; preh. zabobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročiti votle glasove: zabobnati s prsti po mizi ♪
- zabúnec -nca m (ȗ) etn. do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo iz belega sukna in brez rokavov: dekle v belih rokavcih in rdeče izvezenem zabuncu ♪
- začúda in za čúda prisl. (ȗ) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: kaj mu je, da se tako začuda žene; ima začuda lepe oči; začuda dobro skriva presenečenje; te stvari so začuda malo raziskane 2. izraža zelo veliko količino: naše čete so pokazale začuda poguma; pozna začuda takih zgodb 3. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: ti prizori so začuda ohranili svojo prvotno živost; mati se začuda ni razjezila 4. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začuda, nismo je dolgo čakali; začuda, pomagal nam je; prim. čuda ♪
- zádol -óla -o [ou̯] prid. (á ọ́) nar. zahodno, navadno v zvezi s figa nedozorel, na drevesu posušen: na drevesu je ostalo še nekaj zadolih fig ♪
- zaduhtéti -ím dov. (ẹ́ í) star. zadišati, zadehteti: zaduhtele so ciklame ♪
- zagódnica -e ž (ọ̑) knjiž. pesem, napisana za god: sestaviti zagodnico ♪
- zagúgati -am tudi -ljem dov. (ū) premakniti iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: zagugati gugalnico, zibelko; čoln se je močno zagugal / zagugati se na stolu / ekspr. pijanec se je zagugal proti vratom gugajoč se šel, stopil ♪
- zainvestírati -am dov. (ȋ) z investiranjem zapraviti: zainvestirati veliko vsoto denarja / v tovarno so zainvestirali več milijard ♪
- zakápati 1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) 1. s kapanjem zadelati: s svečo zakapati mesta, kjer šotor pušča / zakapati zamašek z voskom 2. nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: iz rane je zakapala kri zakápan -a -o: zakapana luknjica ♦ geogr. zakapana jama jama s kapniki ♪
- zakóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) žarg., voj. zapeti: zakočiti puško zakóčen -a -o: revolver je zakočen ♪
- zakrasovánje -a s (ȃ) glagolnik od zakrasovati: vse bolj napredujoče zakrasovanje; zakrasovanje pokrajine ♪
- zakrinkávati -am nedov. (ȃ) ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa: zakrinkavati resničnost // prikrivati, zakrivati: zakrinkavati nejevoljo; zakrinkavati svojo jezo s smehom / zakrinkavati kaj za smeh zakrinkávati se prikrivati, zakrivati svoje pravo, resnično bistvo, podobo: zakrinkavati se s smehom / s temi besedami se hoče zakrinkavati ♪
- zakrinkováti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa: zakrinkovati resničnost // prikrivati, zakrivati: zakrinkovati svoje pravo prepričanje ♪
- zakristán -a m (ȃ) rel. kdor skrbi za oblačila, predmete, red v zakristiji: postaviti bogoslovca, samostanskega brata za zakristana ♪
- zakristíja -e ž (ȋ) prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov: stopiti iz zakristije; mašnik se obleče v zakristiji ♪
- zakristíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zakristijo: zakristijska vrata ● ekspr. zakristijska miselnost ozko cerkvena ♪
- zakríti -kríjem dov., zakrìl tudi zakríl (í ȋ) 1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, narediti a) nevidno: z dlanjo zakriti del slike; zakriti vhod z omaro; zakriti si obraz s tančico / zakriti obraz v blazino skriti b) za kaj nedostopno: govornik je z dlanjo zakril mikrofon in najbližje stoječemu nekaj šepnil; zaradi prahu, smradu si zakriti nos in usta z robcem / zaradi mraza zakriti rože z vrečami pokriti // s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da postane kaj, kar je glede na mesto gledanja za njim, nevidno: lasje ji zakrijejo obraz; avtomobil za trenutek zakrije pešca; oblak zakrije sonce / lava je zakrila obe mesti; znova so ga zakrili morski valovi // ekspr. z lastnostjo, ki onemogoča, omejuje videnje, narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, slabo vidno: mrak, noč zakrije polje,
zemljo 2. narediti, da kdo česa, kar pride glede na pozornost za kaj drugega, ne more a) opaziti: zakriti zadrego z vzklikom; zakriti umik b) izvedeti, odkriti: zakriti komu nesrečo, resnico / ekspr. to doživetje je zakrilo spomin nanj zakríti se star. skriti se: veverica se zakrije v rogovili / zakriti se komu zakrít -a -o: ženske z zakritimi obrazi; zakrit posmeh; od dreves, z drevesi zakrito poslopje ♪
- zakrítje -a s (ȋ) glagolnik od zakriti: zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom / zakritje napake // zastar. kritje, zaklon: poiskati si zakritje za kamnom ♪
- zakrítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zakritega: zakritost obraza / zakritost pomena ♪
- zakriválo -a s (á) kos blaga, tančica za zakritje obraza, ust: muslimanka z zakrivalom na obrazu ♪
- zakrívanje -a s (í) glagolnik od zakrivati: zakrivanje obraza / biti kaznovan zaradi zakrivanja begunca ♪
- zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo ● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno ♪
- zalotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zalotiti: zalotitev pri kraji ♪
- zaméra -e ž (ẹ̑) 1. (trajnejši) negativen, odklonilen odnos do koga zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: povzročiti zamero pri kom; pozabiti zamero; drobne, osebne zamere; stara, velika zamera / med njima ni bilo hujše zamere; z vsemi je v zameri; priti v zamero pri kom / kot vljudnostna fraza nasvidenje, pa brez zamere 2. v prislovni rabi, v zvezi brez zamere izraža vljudnost pri ugovarjanju, zavrnitvi: brez zamere, ampak tokrat nimate prav // izraža opravičilo: vsega je, brez zamere, kriva vaša trma // izraža začudenje, nejevoljo: brez zamere, ampak tega res ne razumem ● star. prositi zamere, za zamero opravičevati se za kaj; prositi odpuščanja za kaj; star. prosim za zamero, ampak kar je preveč, je preveč oprostite, ne zamerite; pog., ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje
je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej ♪
- zamotíti in zamótiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti, povzročiti, da kdo ne opazi česa, ne misli na kaj določenega: zamotiti bolnika; zamotiti otroka z ropotuljico; tako se je zamotil z delom, da je na vse pozabil; malo ga zamoti, da ne bo jokal / poslušanje glasbe ga je zamotilo in sprostilo 2. knjiž. zadržati, zamuditi: kaj ga je zamotilo, da ga tako dolgo ni; pogovor nas je zamotil čez polnoč; zamotil nas je s celo vrsto vprašanj 3. zastar. zmotiti: zamotil ga je pri premišljevanju / nič ni moglo zamotiti njegovega veselja ♪
3.556 3.581 3.606 3.631 3.656 3.681 3.706 3.731 3.756 3.781