Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (3.301-3.325)


  1.      stežíti  -ím dov., tudi stéži; stéžil (ȋ í) redko otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje stežíti se začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal ♪
  2.      stiskálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici ♪
  3.      stóléten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje ♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453 ♪
  4.      stolíčka  -e ž (ȋ) nar. stolček: primaknila je stoličko k ognjišču / podnožna stolička pručka ♪
  5.      stopŕv  prisl. (ȓ) star. 1. šele: videti je bilo, kot da se je tega stoprv zdaj spomnila; stoprv včeraj mu je vrnil denar / trdno je spal, stoprv jutranji hlad ga je predramil 2. komaj: prizanesite mu, saj je stoprv petnajst let star ♪
  6.      strahoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo ♪
  7.      strdèl  in strdél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. strjen, otrdel: strdela lava; strdelo blato ♪
  8.      stréti  strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste // polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti // s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan ● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti ♪
  9.      strmoglávljanje  -a s (á) glagolnik od strmoglavljati: strmoglavljanje letala / strmoglavljanje oblasti ♪
  10.      stróšek  -ška m (ọ̑) nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč dinarjev; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane ♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; jur. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka // v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine ∙ ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun ♪
  11.      stúden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz ♪
  12.      subskribènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) zal. prednaročnik: knjigo so subskribentom že poslali; za subskribente bo cena nižja ♪
  13.      substitút  -a m (ȗ) knjiž. namestnik, zastopnik: če je hotel na dopust, si je moral v službi najti substituta // nadomestek, nadomestilo: razvija se proizvodnja substitutov lesa / kavni substituti ♦ jur. kdor nadomešča odvetnika; kdor deduje po oporoki, če prvi, v oporoki določeni dedič, ne deduje, nadomestni dedič ♪
  14.      substrát  -a m (ȃ) knjiž. podlaga, osnova: materija je substrat forme / bolezen nima organskega substrata / pripraviti rožam primeren substrat talno, hranilno plast / idejni substrat pesnitve ♦ biol. hranilo za gojenje mikroorganizmov ali tkiv; snov, na katero deluje encim; lingv. prvine starejšega, izginulega jezika, ohranjene na istem ozemlju v drugem jeziku ♪
  15.      subsumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. zajeti, uvrstiti: razmišljal je, kaj vse lahko subsumira pod pojem ideal ♪
  16.      subtílen  -lna -o prid., subtílnejši (ȋ) knjiž. nežen, občutljiv: subtilen človek / subtilen izraz; subtilen liričen prizor / subtilna duševna dogajanja // natančen, izostren: potrebna bi bila subtilnejša analiza teh postopkov / subtilne nianse; razvijati subtilno tehniko opazovanja subtílno prisl.: subtilno se izražati, ravnati; to delo je napisano zelo subtilno ♪
  17.      subtílnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost subtilnega: čustvena subtilnost; občudoval je subtilnost njegove duševnosti, umetnosti / matematična subtilnost znanstvenika // kar kaže tako lastnost, značilnost: prave umetnine so polne jezikovnih subtilnosti ♪
  18.      súbtrahend  -a in subtrahènd -ênda in -énda m (ȗ; ȅ é, ẹ́) mat. število, ki se odšteva; odštevanec ♪
  19.      subtrákcija  -e ž (á) mat. odštevanje: subtrakcija celih števil ♪
  20.      subtraktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odštevalen: subtraktivni postopek ♦ fiz. subtraktivno mešanje barv vstavljanje raznobarvnih filtrov v curek svetlobe ♪
  21.      súbtrópičen  -čna -o prid. (ȗ-ọ́) subtropski: subtropično področje ♪
  22.      súbtrópski  -a -o prid. (ȗ-ọ̑) ki je, se nahaja neposredno ob tropskem področju: subtropski predeli; subtropska rdeča prst / tropske in subtropske rastline ♦ geogr. subtropski pas pas na prehodu iz tropskega pasu v zmerno topli pas; subtropsko podnebje ♪
  23.      sukálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sukanje: sukalna hitrost / sukalna priprava ♪
  24.      súpercivilizácija  -e ž (ȗ-á) publ. zelo razvita civilizacija: supercivilizacija zahodnega sveta ♪
  25.      súšje  -a s (ū) 1. nar. suhljad, dračje: podkuriti s sušjem / posekati sušje suho drevje, vejevje; potrgati listno sušje suho listje 2. nar. zahodno suho sadje: v sobi je dišalo po sušju / breskvino sušje ♪

   3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA