Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (3.276-3.300)



  1.      sprenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se -a -e: sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati
  2.      sprenevédav  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti
  3.      sprenevédavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sprenevedavega človeka: moti jih njegova sprenevedavost / hoče si ga pridobiti z mladostno sprenevedavostjo
  4.      Spréngerjev  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  5.      spreobléči  -obléčem dov., spreobléci spreoblécite in spreoblecíte; spreoblékel spreoblékla (ẹ́) nar. preobleči: spreobleči otroka / spreobleči bluzo / spreobleči se v kmeta
  6.      spreobráčanje  tudi izpreobráčanje -a s (ā) glagolnik od spreobračati: spreobračanje pijancev / spreobračanje nevernikov
  7.      sprijèm  -éma m ( ẹ́) glagolnik od sprijeti se: sprijem listov v knjigi; sprijem posameznih plasti barve / njegovo življenje je bilo polno sprijemov z najrazličnejšimi ljudmi
  8.      srájčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na srajco: srajčni rokav / srajčna bluza, obleka bluza, obleka, krojena kot moška srajcaobl. srajčni ovratnik manjši oglat ovratnik iz dveh delov; obrt. srajčni kroj kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom
  9.      srebríkati se  -am se nedov. () knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla
  10.      sredotóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki teče v sredini: sredotočna voda 2. združevalen: delovanje sredotočnih sil v svetu
  11.      stabilizíranje  -a s () glagolnik od stabilizirati: stabiliziranje političnega položaja / stabiliziranje cen
  12.      stárati  -am nedov. () delati, da dobi kdo star, starejši videz: velike skrbi jo starajo; težko življenje ga prehitro stara ● nar. dolenjsko dolgo ga je staral z odgovorom dolgo mu ni odgovorilagr. starati vino, žgane pijače pustiti, da vino, žgane pijače ostanejo v zaprti posodi določen čas in zaradi kemičnih procesov dosežejo najboljšo kakovost stárati se 1. postajati po videzu starejši: začela je bolehati in se starati; hitro, zelo se starati / njena koža se stara 2. postajati star: vsi se staramo; njegovo ravnanje kaže, da se stara; človek se hitreje stara telesno kot duševno / olje, kruh se stara / ekspr. ideje se starajo zastarevajo starajóč -a -e: starajoči se ljudje večkrat potrebujejo pomoč
  13.      starovíčen  -čna -o prid. ( ) nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz
  14.      stáž  -a m () 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo
  15.      stêklopiháški  -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na steklopihače ali steklopihaštvo: steklopihaški izdelki / steklopihaški poklic; steklopihaška delavnica / naučiti se steklopihaške tehnike
  16.      sterilizátor  -ja m () med. priprava za steriliziranje: dati kirurške instrumente, obveze v sterilizator / sterilizator na vroč zrak; sterilizator za mleko
  17.      stezà  -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá ( ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vajealp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m
  18.      stézati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. stiskati: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati
  19.      stèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ǝ̏) nanašajoč se na stezo: stezni ovinki / stezne dirke
  20.      stezíca  -e [tǝz] ž (í) manjšalnica od steza: po parku so bile speljane poti in stezice; sprehajal se je po stezici ob jezeru; ozka, strma stezica; z belim peskom posute stezice
  21.      stéznik  -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm ◊ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč
  22.      stezoslédec  -dca [tǝz] m (ẹ̑) kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd
  23.      stezoslédski  -a -o [tǝz] (ẹ̑) pridevnik od stezosledec: stezosledske sposobnosti
  24.      stežáj  -a m () star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj
  25.      stežájen  -jna -o prid. () nar., v zvezi stežajna vrata (velika) vhodna vrata: dvorišče so zapirala stežajna vrata

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA