Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (3.251-3.275)



  1.      sosédstvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: veselili so se sosedstva z njimi; zbližati se zaradi sosedstva / za to pokrajino je bilo turško sosedstvo neugodno / dobro sosedstvo med državama dobri sosedski odnosi 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: poročiti se v sosedstvu; znanec iz sosedstva / priseliti se, priti v mesto iz sosedstva okolice 3. redko sosedje: sosedstvo je neprijazno sprejelo novega lastnika; biti brez sosedstva ● imajo močen čut za vaško sosedstvo sosedsko skupnost
  2.      sostàv  -áva m ( á) zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav
  3.      sostenúto  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja zadržano
  4.      sòstorílec  -lca [lc in c] m (-) jur. kdor skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: po ropu je s sostorilcem pobegnil
  5.      sòstorílstvo  -a s (-) jur. dejstvo, da kdo skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: priznati sostorilstvo / sostorilstvo pri uboju
  6.      sosvèt  -éta m ( ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo
  7.      sòsvódnica  -e ž (-ọ̑) um. trikotna vdolbina v spodnjem delu oboka: na obeh straneh so v obok vrezane sosvodnice
  8.      sóšen  -šna -o prid. (ọ̑) navt., v zvezi sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho: pred viharjem so namestili sošno jadro
  9.      sóšica  tudi sôšica -e ž (ọ́; ó) manjšalnica od soha 3: rešilni čolni na sošicah
  10.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica
  11.      sošólec  -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu
  12.      sovír  -ja m (í) sovji samec: v gozdu je skovikal sovir
  13.      spajálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na spajanje: spajalno orodje; spajalno sredstvo / knjiž. spajalna pasta spajkalna pasta
  14.      spečávati  -am nedov. () zastar. prodajati: pridelke so spečavali tudi v tujino; blago se je dobro spečavalo
  15.      spirálen  tudi špirálen -lna -o prid. () nanašajoč se na spiralo: spiralni trakovi, vzorci / dvigati se v spiralnih krogih; risati spiralne črte / vsekati v skale spiralno pot; spiralne stopnice / spiralni razvoj družbe ♦ astr. spiralna galaksija galaksija, pri kateri so svetle zvezde in medzvezdna snov razporejene vzdolž rokavov, ki izhajajo v spirali iz osrednjega dela galaksije; fiz. spiralna vzmet spirálno tudi špirálno prisl.: spiralno se vzpenjati; spiralno navit
  16.      spletkárka  in splétkarka -e ž (á; ẹ̑) nav. ekspr. ženska, ki spletkari: je spletkarka in opravljivka
  17.      spódnjice  -dnjic ž mn. (ọ̑) spodnje hlače: obleči spodnjice in majico / bil je v samih spodnjicah in bos / dolge spodnjice
  18.      spolitírati  -am dov. () les. spolirati s polituro: spolitirati les / spolitirati pohištvo
  19.      sporočeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sporočanje: sporočevalni namen besedila / sporočevalno sredstvo
  20.      spravljálnik  -a m () teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju pridelkov; kombajn: uporabljati spravljalnik / žitni spravljalnik
  21.      spreminjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj spreminja: naprednjaki in spreminjevalci družbe
  22.      sprenášati  -am nedov. () star. prenašati: sprenašati tovor / sprenašati novice ● star. jate ptičev se sprenašajo nad vodo letajo, se preletavajo
  23.      sprenevéda  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda
  24.      sprenevédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
  25.      sprenevédast  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi

   3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA