Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
13 (3.051-3.075) 
- rosênje -a s (é) glagolnik od rositi: rosenje je prešlo v dež / rosenje lončnic / preprečiti rosenje šip ♪
- rôsica in rosíca -e ž (ó; í) ekspr. manjšalnica od rosa: rosica na travi ♪
- rosíca -e ž (í) zool. mravlja rdeče barve, ki ima želo, Myrmica rubra: rosica ga je pičila ♪
- rosíka -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika ♪
- rosílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko ♪
- rosinánt -a m (ā) knjiž., ekspr. konj, zlasti suh: zajahal je svojega rosinanta ♪
- rosinánta -e ž (ȃ) knjiž., ekspr. kobila, zlasti suha: prijezdil je na svoji rosinanti ♪
- rosíšče -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka začne izločati voda kot megla ali rosa: ohladitev zraka do rosišča ♪
- rózast -a -o prid. (ọ̑) pog. bledo rdeč, rožnat: rozast cvet ♪
- rúdnik -a m (ȗ) prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva ruda, premog: izkoriščati, odpreti, opustiti rudnik; spustiti se v rudnik; bogat rudnik; eksplozija v rudniku / rudnik premoga, soli, urana, zlata / idrijski rudnik / pog. dobiti delo pri rudniku v delovni organizaciji, ki se ukvarja s pridobivanjem rude, premoga // ekspr., s prilastkom kraj, prostor, kjer je česa zelo veliko: novo najdišče je pravi arheološki rudnik / ta knjiga je rudnik informacij ♪
- rusifikácija -e ž (á) glagolnik od rusificirati: odpor proti rusifikaciji ♪
- sabljáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na sabljače ali sabljanje: sabljaške vaje / sabljaško tekmovanje ♦ šport. sabljaška maska maska za zaščito obraza pri sabljanju ♪
- sákar -ja m (ȃ) rib. ribič, ki lovi s sakom ♪
- samíčka -e ž (í) manjšalnica od samica: samičke valijo; kanarčkova samička / ostala je samička ♪
- samolépen -pna -o prid. (ẹ̄) samolepilen: samolepne etikete ♪
- samopérka -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris ♪
- samostán -a m (ȃ) 1. verska ustanova, v kateri živijo redovniki ali redovnice: nekateri samostani so bili središče znanosti in kulture / bila je vzgojena v samostanu v samostanski šoli, samostanskem internatu / moški, ženski samostan / iti, stopiti v samostan postati redovnik, redovnica // poslopje te ustanove: obnavljati samostan / v bližini stoji frančiškanski samostan; od daleč se vidi kartuzijanski samostan Pleterje 2. samostanska skupnost: samostan ima dvajset članov; razpustiti samostan; predstojnik samostana ♪
- samovšéčnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost samovšečnega človeka: s kritiko je omajal njegovo samovšečnost; dekliška samovšečnost; samovšečnost filozofov / govoril je brez samovšečnosti; s samovšečnostjo se je pogledala v ogledalu samovšečno / v pesmih je nekaj samovšečnosti in ponosa ♪
- sámozaljúbljenost -i ž (ȃ-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost ♪
- sámozalóžba -e ž (ȃ-ọ̑) dejstvo, da avtor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: pesnik se je pri prvi zbirki odločil za samozaložbo / knjiga je izšla v samozaložbi ♪
- sámozaložník -a m (ȃ-í) kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik ♪
- sámozaničevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja ♪
- sámozaníkanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje ♪
- sámozapirálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa ♪
- sámozapóren -rna -o prid. (ȃ-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa ♪
2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 
