Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (2.626-2.650)



  1.      počasníti  -ím in počásniti -im nedov. ( í; ā) delati (bolj) počasno: vodne rastline počasnijo tok vode
  2.      počásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost počasnega: počasnost pri delu / počasnost hoje / delati kaj s slovesno počasnostjo
  3.      počást  -i inž () zastar. 1. priznanje velike vrednosti ali veljave; čast: izkažite nam to počast; pesem v počast slavljenca 2. počastitev: počast pisateljeve obletnice
  4.      počastítev  -tve ž () glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika
  5.      počastíti  -ím dov., počástil ( í) 1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle // ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo počaščèn -êna -o: bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali
  6.      počastítven  -a -o prid. () nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred
  7.      počáščati  -am nedov. (á) knjiž. večkrat počastiti: počaščati zaslužne može; počaščati z odlikovanji in priznanji ● knjiž., ekspr. z obiski ga počaščajo razne znamenite osebe obiskujejo ga
  8.      póčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od póčiti: avto je zdrsnil s ceste zaradi počenja zračnice
  9.      podbrádek  -dka m () 1. del obraza pod brado: oplakniti si vrat in podbradek z mrzlo vodo; od čela do podbradka // zlasti odebeljena kožnata guba na tem delu: dela se mu podbradek / dvojni podbradek 2. kožna guba pod vratom živali: kozji podbradek; podbradek pri kokoši
  10.      podíti  -ím nedov. ( í) 1. delati, povzročati a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre // nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu 2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja; dirkači so podili vozila; nepreh.: podil je vse hitreje; skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake podíti se razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu // s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli // ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra ● ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori podèč -éča -e: hitro se podeči oblaki
  11.      podláket  -kta m () del roke med zapestjem in komolcem: iztegovati podlaket; mišice podlakta; kosti v podlaktu
  12.      podóbarstvo  -a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo ● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami
  13.      podplétati  -am nedov. (ẹ̑) s pletenjem na novo delati izrabljen, raztrgan del česa pletenega: podpletati nogavico ∙ podpletala je prekratke jopice s pletenjem daljšala
  14.      podrsljáj  -a m () premik po čem z dotikanjem: podrsljaj po medeninastem krožniku / slišati korake in podrsljaje
  15.      podúčen  -čna -o prid. (ú) star. poúčen: podučni spisi za mladino
  16.      podušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod ušesom: podušesna bula ♦ vet. vnetje podušesne slinavke
  17.      podušéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) redko poduhoviti: poduševiti človeka / poduševiti naravo
  18.      podušíti  -ím dov., podúšil ( í) 1. drugega za drugim zadušiti: podušiti jetnike s plinom / ekspr. podušili so vse živo pomorili, uničili 2. krajši čas kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: ko korenje podušite, dodaste meso / nekoliko podušiti ● ekspr. podušil je tri klobase in spil dva litra vina pojedel podušíti se drug za drugim se zadušiti: zasuti rudarji so se podušili podušèn -êna -o: podušena čebula
  19.      podúškati  -am dov. () redko oddahniti se: ustavili so se in malo poduškali
  20.      podvájanje  -a s (á) glagolnik od podvajati: podvajanje stav / nepotrebno podvajanje dela / to pomeni podvajanje raziskovanja / podvajanje zlogov se pojavlja pogosto v otroškem govoru
  21.      podvájati  -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videllingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje
  22.      podvalíti  -ím dov., podválil ( í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago z napako / svojo krivdo je skušal podvaliti drugemu podvalíti se zvaliti se, zakotaliti se: poleno se mu je podvalilo k nogam
  23.      podvečér  -a m (ẹ̑) čas pred večerom: mrak jesenskega podvečera / vrnili so se šele na podvečer; pren., ekspr. podvečer njegovega življenja; prim. pod predl., večer
  24.      podvečéren  -rna -o (ẹ́) pridevnik od podvečer: podvečerne sape
  25.      podvès  -ésa m ( ẹ́) alp. prostor pod previsom: počivala sta v podvesu

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA