Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (2.276-2.300)



  1.      nèsmótrn  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega
  2.      nèsmótrnost  -i ž (-ọ̑) lastnost, značilnost nesmotrnega: nesmotrnost otrokovih gibov / izkazala se je nesmotrnost njihovega gospodarjenja
  3.      nesmŕten  -tna -o prid. () 1. ekspr. zelo slaven, čaščen: nesmrten pisatelj, umetnik / nesmrtne stvaritve / nesmrtna slava neminljiva / za to ima nesmrtne zasluge zelo velike 2. knjiž. neumrljiv: nihče ni nesmrten nesmŕtno prisl.: nesmrtno se proslaviti
  4.      nesmŕtnica  -e ž () ženska oblika od nesmrtnik
  5.      nesmŕtnik  -a m () nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike
  6.      nesmŕtnost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost nesmrtnega: nesmrtnost umetnikovih del / s to iznajdbo si je zagotovil nesmrtnost
  7.      nesnága  -e ž (á) 1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda
  8.      nesnážen  -žna -o prid. (á ā) 1. umazan: nesnažna obleka, soba / nesnažen zrak nečist 2. knjiž., ekspr. nespodoben, neprimeren: nesnažna literatura; pripovedoval jim je nesnažne zgodbe
  9.      nesnážnost  -i ž (á) umazanost: nesnažnost stanovanja
  10.      nêsnica  -e ž () kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice
  11.      nêsnost  -i ž (é) zmožnost, sposobnost za nesenje (jajc): povečati nesnost kokoši; doba nesnosti
  12.      nèsnóven  -vna -o prid. (-ọ̄) ki ni snoven: duša je nesnovna; nesnovno bitje
  13.      nèsociálen  -lna -o prid. (-) ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje
  14.      nèsocialístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni socialističen: nesocialistične države / nesocialistični odnosi, pojavi; nesocialistična miselnost
  15.      nèsocializíran  -a -o prid. (-) knjiž. ki ni socializiran: nesocializiran človek, otrok
  16.      nèsočúten  -tna -o prid. (-ū) ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled
  17.      nèsodelovánje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od sodelovanja: nesodelovanje pri akciji; posledice nesodelovanja z njim bo občutil sam / sprejeli so načelo nesodelovanja
  18.      nèsóden  -dna -o prid. (-ọ́) ki ni soden: nesodni organi ♦ jur. nesodni spor spor, ki se reši brez posredovanja rednega sodišča
  19.      nèsodôben  -bna -o prid. (-ō) ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele
  20.      nèsodôbnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost
  21.      nèsoglásen  -sna -o prid. (-ā) ki ni soglasen: nesoglasni interesi; s sklepom so bili nesoglasni / nesoglasna sodba
  22.      nèsoglásje  -a s (-) 1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju 2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje 3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja
  23.      nèsoglásnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesoglasnega: predlog so zavrnili zaradi nesoglasnosti s predpisi // nesoglasje: med njimi je prišlo do nesoglasnosti / družinske nesoglasnosti
  24.      nèsoglášanje  -a s (-á) kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje
  25.      nèsójen  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA