Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (2.151-2.175)


  1.      nakracljáti  -ám dov. (á ȃ) nakracati: nakracljati nalogo ♪
  2.      nalovíti  -ím dov., nalóvil (ȋ í) z lovljenjem priti do določene količine česa: naloviti veliko divjadi, rib; za hrano si krt nalovi črvov in žuželk ● ekspr. spotoma je nalovil to in ono izvedel; komaj je nalovil dovolj sape, zraka je nadihal ♪
  3.      namočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) 1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu // pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo 2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo namočíti se ekspr. (s)kopati se: letos se še nisem namočil v morju namóčen -a -o: v mleku namočen kruh; perilo je že namočeno; polja so dobro namočena ∙ ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno ♪
  4.      namŕščiti  -im dov. (ŕ r̄) narediti gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: namrščiti čelo; nejevoljno je namrščila obraz // z gubanjem kože spraviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: nič ni rekel, samo obrvi je namrščil namŕščiti se s takimi gubami, potezami izraziti napetost, zaskrbljenost, jezo: kaj si se tako namrščila; jezno se namrščiti namŕščen -a -o: namrščen obraz; vsak dan pride domov ves namrščen; prisl.: namrščeno gledati ♪
  5.      namŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo namŕzniti se nar. namraziti se: Ni videti tako mrzlo, pa se človek le namrzne, ako je dolgo zunaj (M. Kranjec) ♪
  6.      namúčiti  -im dov. (ú ȗ) povzročiti komu veliko bolečin, neprijetnosti, težav: namučil jo je s svojim molkom; ne hodi več k njim, dovolj so te namučili namúčiti se zelo, dolgo se mučiti: namučil se boš s tem orodjem; veliko se je namučil, da je preživel družino / najbolj se je namučila z najmlajšim / to se je namučil z razglabljanjem veliko, intenzivno je razglabljal ♪
  7.      namúliti  -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū) 1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja 2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave namúliti se ekspr. z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave ♪
  8.      namúliti se  -im se dov. (ú ȗ) ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: spet se je namulila ♪
  9.      namúzati se  -am se dov. (ū) redko namuzniti se: v odgovor se je samo namuzal / obrazi so se na tihem namuzali ♪
  10.      namúzniti se  -em se dov. (ú ȗ) s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: moški so se ob tej novici namuznili; skrivaj, veselo, zadovoljno se namuzniti ♪
  11.      nanáglo  in na náglo prisl. (ā) 1. nepričakovano, nenadoma: bolezen se je nanaglo poslabšala; zgodilo se je tako nanaglo, da se ni znašel 2. hitro, nahitro: nanaglo si ogledati razstavo; nanaglo preiskati stanovanje ♪
  12.      nanágloma  prisl. (ȃ) knjiž. 1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile 2. hitro, nahitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma ♪
  13.      nanašálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. priprava za nanašanje: prodati nanašalec lepila; nanašalec barv, zlata ♪
  14.      napásti  -pádem dov., stil. napàl napála (á ā) 1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: sovražnik je napadel ob peti uri; napasti z vsemi silami / letala so napadla mesto / bočno napasti; napasti iz zasede; napasti v hrbet / napasti brez vojne napovedi 2. narediti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: nekdo ga je napadel; napadli so jih z orožjem / napasti banko / fizično napasti 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: s to izjavo je napadel mene; napasti koga v javnosti, tisku; uradno so ga napadli 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nagel nastop stanja, kot ga določa samostalnik: napadla ga je bolezen, slabost; zaspanost ga napade / napadel jo je hud kašelj / nemir ga napade / jabolka je napadla plesen 5. šport. začeti fazo športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: ko so dobili žogo, so napadli / napadel je s hitrimi udarci 6. redko zapasti: napadlo je pol metra snega ● ekspr. napadel me je, naj mu posodim tisočak prosil; ekspr. z velikim tekom je napadla zrezek ga je začela jesti napáden -a -o: napaden človek; napadena postojanka; sam.: napadenega so odpeljali v bolnico ♪
  15.      napojnína  -e ž (ȋ) zastar. napitnina ♪
  16.      napŕtati  -am dov. (r̄) redko naprtiti: naprtala je oba nahrbtnika / naprtati komu dajatve ♪
  17.      narékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od narekati1: poslušati narekanje; narekanje pri mrličih / v narekanju se je spominjala njegove dobrote in ljubezni v nareku ♪
  18.      narogovíliti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju: nakričali so se in narogovilili ♪
  19.      naskrivàj  in na skrivàj prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: naskrivaj oditi; naskrivaj prisluškovati, se zbirati / naskrivaj se ozreti 2. redko izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; natihem: naskrivaj mu je žal, da se ni bolj potrudil ♪
  20.      nasprotnoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega ♪
  21.      našéškati  -am in našêškati -am dov. (ẹ̑; ȇ) ekspr. natepsti, pretepsti: mati ga je našeškala; pošteno so ga našeškali s palico ♪
  22.      natísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s tiskanjem narediti več enakih izvodov, primerkov besedila: natisniti več knjig; dati članek še posebej natisniti / kot del kolofona natisnila tiskarna Ljudske pravice // objaviti: članka mu niso hoteli natisniti / mladinski list mu je natisnil najnovejšo pesem / svoje glavno delo je natisnil pred petimi leti 2. ekspr., redko narahlo stisniti: natisnil ji je roko ● ekspr., redko prestrašeni otroci so se natisnili v gručo stisnili, nagnetli natísnjen -a -o: članek je bil natisnjen v zborniku; knjiga je natisnjena na brezlesnem papirju; natisnjeno delo ♪
  23.      navdihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati navdih: pesnika navdihuje socialno čustvo; pisatelja je navdihovala vera v človeka; povest je navdihoval vojni čas; Goethe se je navdihoval pri Danteju // dajati pobudo za kaj, vplivati na kaj: tisti, ki navdihujejo tako ravnanje, so se spustili v nevarno igro 2. knjiž. povzročati, vzbujati v kom kaj: njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem / navdihujejo ga želje, da bi ji pomagal navdihujóč -a -e: navdihujoča moč lepote ♪
  24.      navédnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., knjiž. narekovaj: postaviti besedo, stavek med navednice ♪
  25.      návek  prisl. (á) nar. vzhodno zmeraj, zmerom: navek ne bo živel / njeno trpljenje mi je za navek ostalo v spominu ♪

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA