Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (2.001-2.025)



  1.      lát  -a m, rod. ed. tudi latú () 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late 2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late ◊ agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
  2.      lát  -í ž () 1. lat m: težke lati zorečega prosa / oves že dela lati 2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati
  3.      láta  -e ž (á) 1. prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu: stopiti na prvo lato; na latah se sušijo snopi; ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat / gledati skozi late; polne late 2. grobo obdelana deska, zlasti za plot: odtrgal je lato in se postavil v bran; late na zidarskem odru 3. nar. letev: sveženj lat / polagati opeko na late ◊ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu; grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka
  4.      latánija  -e ž (á) bot. palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis: gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku
  5.      látast 1 -a -o prid. (á) ki je iz lat: latast plot; latasta ograja
  6.      látast 2 -a -o prid. () bot. nanašajoč se na lat: lataste in klasaste trave / latasto socvetje socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
  7.      láteks  -a m () kem. izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin: pridobivati kavčuk iz lateksa
  8.      latén  -a m (ẹ̑) arheol. mlajše obdobje železne dobe: izkopanine iz latena
  9.      laténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. stanje latentnega; prikritost, skritost: prehod iz latence v aktivnost / latenca krize latentnostmed. doba latence čas od dražljaja do reakcije na dražljaj
  10.      laténski  -a -o prid. (ẹ̑) arheol. nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe: latenska kultura / latenska doba
  11.      laténten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju ♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; jur. latentni sledovi; med. latentni sifilis; latentna infekcija laténtno prisl.: problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti
  12.      laténtnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost latentnega; prikritost, skritost: latentnost kriminala / prehod iz latentnosti v aktivnost
  13.      laterálen  -lna -o prid. () knjiž. stranski, obstranski, bočen: lateralni del telesa ♦ bot. lateralni poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej laterálno prisl.: lateralno ležeči organi
  14.      lateránski  -a -o prid. () nanašajoč se na Lateran v Rimu: lateranska bazilika ♦ zgod. lateranska pogodba pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost
  15.      laterít  -a m () geogr. prst opekasto rdeče barve v vlažnih tropskih krajih: debela plast laterita ♦ petr. ruda tropskih krajev, iz katere se pridobiva aluminij
  16.      lateríten  -tna -o prid. () geogr. ki je iz laterita: lateritna tla ♦ petr. lateritni boksit laterit
  17.      latérna  tudi latêrna -e ž (ẹ̑; ) 1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna 2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno; stebri z laternami na vrhu
  18.      latêrna  -e ž () arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe
  19.      latêrna mágika  latêrne mágike ž (-ā) nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik
  20.      latérnica  tudi latêrnica -e ž (ẹ̑; ) manjšalnica od latérna: svetiti si z laternico
  21.      latínskoamêriški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi
  22.      léčen 1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lečo: lečna izboklina / lečna odprtina / lečna tvarina / lečna juha
  23.      lék 1 -a m (ẹ̑) 1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo ∙ knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti 2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec)
  24.      lepénkar  -ja m (ẹ̑) delavec v strojni proizvodnji lepenke
  25.      lesketánje  -a s () glagolnik od lesketati se: lesketanje morja; lesketanje oči / lesketanje zvezd

   1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA