Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
13 (1.876-1.900)
- kotlóvnica -e ž (ọ̑) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: postavitev nove kotlovnice za proizvodnjo pare; kurilnica in kotlovnica ♪
- kôtlovski -a -o prid. (ó) redko koteln: kotlovska pločevina ♪
- kótnik -a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih kotnikov ♪
- kotnják -a m (á) 1. agr. kotni plug: orati s kotnjakom 2. nar. vzhodno kočnik: boleli so ga gnili kotnjaki ♪
- kozàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ima brazgotine od prebolelih koz: kozav obraz / kozav človek 2. bolan za kozami: kozava živina ♪
- kradljívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli ♪
- krápek -pka m (ȃ) nav. mn., gastr. manjši krap, jed: postregli so jim s krapki ♪
- kravájec -jca m (ȃ) star. droži, navadno v obliki hlebčkov: zamesiti kruh s kravajcem ♪
- kreking tudi cracking -a [kréking] m (ẹ̑) kem. pridobivanje bencina, petroleja iz mineralnega olja z visoko temperaturo in visokim pritiskom: začeti v proizvodnji s krekingom; neskl. pril.: kreking proces ♪
- kresnikováti -újem nedov. (á ȗ) redko kresovati: do zore je kresnikoval ♪
- kriminálnost -i ž (ȃ) nagnjenost h kriminalu: pri njem je bilo opaziti asocialnost in kriminalnost // redko kriminal: zašel je v kriminalnost ♪
- krivínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krivino: krivinske spremembe ◊ geom. krivinski krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega; krivinski polmer polmer krivinskega kroga ♪
- krkón -a m (ọ̑) nav. mn., zool. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem; dvoživka: brezrepi in repati krkoni ♪
- krókanje -a s (ọ̑) glagolnik od krokati: za krokanje ni imel denarja / po krokanju je imel hudega mačka ♪
- króm... prvi del zloženk (ọ̑) metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo ♪
- krómanje -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje ♪
- kromanjónec tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
- kromanjónski tudi cromagnónski -a -o [kromanjo-] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu ♪
- krómast tudi krômast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben kromu: kromast lesk // kromiran: kromasta posoda ♪
- kromát -a m (ȃ) kem. sol kromove kisline: izkoriščanje kromatov / cinkov, natrijev kromat ♪
- krómati -am nedov. (ọ̑) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma: kromati kljuke ♪
- kromátičen -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪
- kromátičnost -i ž (á) muz. značilnost kromatičnega: kromatičnost sodobne glasbe ♪
- kromátika -e ž (á) muz. kompozicijski način, ki temelji na uporabi poltonov ♪
- krótica -e ž (ọ́) manjšalnica od krota: na stezo je skočila krotica / ti krotica mala ♪
1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976