Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (1.851-1.875)



  1.      konflagrácija  -e ž (á) knjiž. propad, uničenje: svetu grozi konflagracija / s tem bi se izognili splošni konflagraciji vojaškemu spopadu, vojni
  2.      konflíkt  -a m () 1. duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj; nasprotje, napetost: taka hotenja nujno povzročajo konflikt; moralni konflikti / konflikt med hotenjem in nemočjo / duševni konflikt ♦ lit. dramski konflikt akcijska ali duševna napetost med nosilci dramskega dogajanja // nav. ekspr. spor, nesoglasje: konflikt med strankama postaja vse resnejši; ostri politični konflikti / konfliktov se izogiba / pojavljajo se vedno večji družbeni konflikti nasprotjaekspr. pogosto je v konfliktu s šefom ne soglaša z njim, mu nasprotuje; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi 2. publ., navadno s prilastkom vojna, spopad: meddržavni spor je prerasel v konflikt / neizogibnost vojaških konfliktov
  3.      konflíkten  -tna -o prid. () nanašajoč se na konflikt: konfliktni interesi / v drugem dejanju je polno konfliktnih scen / konfliktni odnos med starim in novim / konfliktna situacija kar povzroča konflikt
  4.      konflíktnost  -i ž () lastnost, značilnost konfliktnega: premagovanje konfliktnosti razrednih interesov / publ. njegova poezija izhaja iz življenjske konfliktnosti življenjskih konfliktov
  5.      konfórmen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami: človekova potreba po konformnem obnašanju, ravnanju / njegovi nazori so konformni z okoljem v skladu 2. usklajen, prilagojen: pravilnik je konformen z zakoni ◊ geogr. konformna projekcija projekcija, pri kateri ostanejo koti in oblike zemeljskega površja na karti nespremenjeni; geom. konformno upodabljanje geometrijskih tvorb upodabljanje geometrijskih tvorb, pri katerem ostanejo koti nespremenjeni
  6.      konformírati  -am dov. in nedov. () knjiž. (vsebinsko) uskladiti, prilagoditi: države naj bi konformirale svoja mednarodna zasebna prava konformírati se sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: mladina se je v takih razmerah konformirala konformíran -a -o: vzgoja uniformiranih in konformiranih ljudi
  7.      konformíst  -a m () nav. slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivec: bil je nepoboljšljiv konformist / svetovnonazorski konformist
  8.      konformístičen  -čna -o prid. (í) nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljiv: ljudje so vse bolj konformistični / mirno in konformistično kulturno ozračje
  9.      konformízem  -zma m () nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivost: avtor kritizira konformizem in karierizem / očitajo mu konformizem / utaplja se v topem konformizmu duha
  10.      konjunktivítis  -a m () med. vnetje (očesne) veznice
  11.      konstitucionálec  -lca m () redko konstitucionalist: konstitucionalci in žirondisti
  12.      kóntraindicíran  -a -o prid. (ọ̑-) med. ki zaradi bolezenskih znamenj in okoliščin ne dovoljuje določenih medicinskih ukrepov: morfin je pri tej bolezni kontraindiciran
  13.      konzonánt  -a m () lingv. soglasnik: vokali in konzonanti
  14.      kopítar  -ja m () 1. nav. mn., zool. sesalci, ki imajo zadnji členek prstov pokrit z roženo tvorbo, Ungulata: kopitarji in vrečarji / lihoprsti kopitarji ki imajo en prst ali tri prste, Perissodactyla; sodoprsti kopitarji ki imajo dva prsta ali štiri prste, Artiodactyla 2. nekdaj izdelovalec (čevljarskih) kopit: kot kopitar je malo zaslužil // slabš. čevljar: ni noben kopitar ali šivankar / Le čevlje sodi naj Kopitar! (F. Prešeren)
  15.      kordiálen  -lna -o prid. () zastar. prisrčen, ljubezniv: sledilo je kordialno slovo
  16.      koristolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koristolovce ali koristolovstvo: imeti koristolovske namene / koristolovski ljudje
  17.      kòsínus  in kósinus -a [druga oblika tudi koz-] m (-; ọ̑) geom., v zvezi kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku
  18.      košára  -e ž () 1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / redko žene s košarami na glavi jerbasi / redko košara za papir koš; košara za perilo // kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot 2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok ◊ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe
  19.      kotizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od kotirati 2: kotizacija vrednostnih papirjev 2. publ. prispevek organizaciji za kritje skupnih izdatkov: plačati kotizacijo za članstvo v inozemskem društvu; članice Organizacije združenih narodov so se dogovorile o višini kotizacij za stroške poslovanja
  20.      kotlíšče  -a s (í) redko kotlarna, kotlovnica: v kotlišču je bila velika vročina
  21.      kotljáti  -ám nedov.) ekspr. kotaliti, valiti: vneto so kotljali sodčke; denar se je kotljal pod posteljo; pren. premišljeno je kotljal besede iz sebe kotljáti se s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotlja za materjo / okoli ognjišča se kotljajo mačice se valjajo
  22.      kôtlovec  -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca
  23.      kotlóven  -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje
  24.      kotlovína  -e ž (í) redko pločevina za kotle, zlasti bakrena: nerjaveča kotlovina
  25.      kotlovínast  -a -o prid. (í) ki je iz kotlovine: kotlovinasta posoda

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA