Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
13 (1.526-1.550)
- glazúra -e ž (ȗ) 1. steklasta snov za prevleko, zlasti keramičnih izdelkov: proizvajati glazuro; prevleči, prekriti z glazuro / glazura se je odluščila 2. zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva: obliti kolač z glazuro / čokoladna, karamelna glazura / na pečenki se je naredila glazura ♪
- glàž gláža m (ȁ á) nižje pog. kozarec: vse glaže so pobili / izpil je glaž vina ♪
- glážek -žka m (ȃ) nižje pog. kozarček: v glažku je bil brinovec / izpil je glažek žganja // ekspr. kozarec: ali bova vsak en glažek vina? ♪
- gláževina -e ž (á) nižje pog. steklene črepinje: stopati po glaževini / urezal se je z glaževino ♪
- glažúta -e ž (ú) nekdaj preprosta steklarna, navadno v bližini gozdov: pohorske glažute; glažute in fužine; izdelki domače glažute ♪
- gledálčev -a -o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od gledalec: vzbuditi gledalčevo pozornost ♪
- gledálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor gleda, navadno kot udeleženec različnih predstav, prireditev: informirati televizijske gledalce o kulturnih dogodkih; impresioniran gledalec; gledalci gledaliških predstav; hitro se je zbrala množica gledalcev; nogometni tekmi je prisostvovalo veliko gledalcev / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci / ekspr. pri akciji sem bil samo gledalec nisem se je aktivno udeležil ♪
- gledalíšče -a s (í) 1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del: igrati v gledališču; delo ljudskih gledališč; festival gledališč; repertoar gledališča; lektor pri gledališču in filmu; masker v gledališču / lutkovno, marionetno gledališče; mladinsko gledališče; narodno in pokrajinsko gledališče; operno gledališče; potujoče gledališče / pog. dela pri gledališču // poslopje, prostor te ustanove: balkon, galerija v gledališču / popolnoma zasedeno gledališče / letno gledališče 2. dramska umetniška dejavnost: uprizarjati dela antičnega, sodobnega gledališča / avtorji absurdnega, eksperimentalnega gledališča ♦ gled., lit. epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja // pog. dramska predstava: po gledališču so se zbrali v kavarni; obiskovalec gledališča / pog. gledališče je vsak večer razprodano
vstopnice za predstavo ♪
- gledalíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poslopje, prostor gledališča: gledališčni prostor; gledališčna akustika; gledališčna dvorana; star. gledališčna predstava gledališka ♪
- gledalíščnik -a m (ȋ) kdor se aktivno ukvarja z gledališko umetnostjo, zlasti igralec, režiser: za izvedbo drame so bili gledališčniki nagrajeni; gostovanje gledališčnikov; uspeh slovenskih gledališčnikov ♪
- glístnik -a m (ȋ) bot. latasta trava, ki raste na suhih tleh; mehka stoklasa ♪
- glosátor -ja m (ȃ) kdor piše glose: opombe neznanega glosatorja / ne moremo soglašati z nekaterimi glosatorji polemike; bil je najboljši glosator šahovskih partij ♦ jur. razlagalec rimskega prava z glosami v 12. in 13. stoletju ♪
- glúpec -pca m (ȗ) star. neumen, nespameten človek: to je pravi glupec ♪
- gnómik -a m (ọ́) pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi ♪
- godovnjákinja -e ž (á) ženska oblika od godovnjak ♪
- goljufáti -ám nedov. (á ȃ) okoriščati se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: trdil je, da ga v trgovini zelo goljufajo; goljufati pri tehtanju // ekspr. biti neiskren do koga, varati: dolgo ni vedel, da ga dekle goljufa z drugim / upanje jih ni goljufalo ♪
- gomezljív -a -o [mǝz in mez] prid. (ȋ í) ekspr. ki gomazi: gomezljive mravlje / obšla ga je gomezljiva zona ♪
- gorílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorenje: gorilni plin, špirit; gorilne snovi; gorilno olje / gorilna vrednost lesa uporabnost lesa za gorenje ♦ fiz. gorilni element kos jedrskega goriva v reaktorju; teh. gorilna šoba šoba gorilnika ali gorilca ♪
- gospodíčna -e ž (ȋ) 1. spoštljivo naslov za doraslo mlado žensko: gospodična je bila tako prijazna in mi je pokazala pot / ekspr. vaša hčerka je že cela gospodična / kot nagovor: gospodična, smem prositi za ples; gospodična, steklenico piva, prosim; kot pristavek k imenu, poklicu: gospodična Marija; gospodična tajnica // naslov za neporočeno žensko: ne vem, ali ste gospodična ali že gospa 2. v razredni družbi neporočena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: grajska gospodična / dvorna gospodična dvorjanka ♪
- gostosévci -ev m mn. (ẹ̑) večja skupina zvezd v ozvezdju Bika: ravnal se je po mesecu in gostosevcih ♪
- gózdnogospodárski in gôzdnogospodárski -a -o prid. (ọ̑-á; ó-á) nanašajoč se na gozdno gospodarstvo: gozdnogospodarski načrt; gozdnogospodarska politika ♪
- grábeljski -a -o [bǝl] (á) pridevnik od grablje: grabeljski zobje ♪
- gráben -bna m (á) pog. jarek: skočil je v graben; cestni graben // zastar. grapa: s konjem je podil čez hribe in grabne / imeli so bajto doli v grabnu ♪
- grábež -a m (ȃ) 1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja 2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop 3. ekspr. grabežljiv človek: stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar 4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: grabež je zajel vzorce z morskega dna ♪
- grábežen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na grabež: sodili so mu zaradi grabežnih umorov / grabežni bager / grabežni volkovi grabežljivi ◊ zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen ♪
1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626