Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (151-175)



  1.      ávdiovizuálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo
  2.      avditíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši
  3.      avstrofíl  -a m () kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo
  4.      avtomobilíst  -a m () kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
  5.      bábež  -a m () redko babjak: ta možak je velik babež
  6.      bájaničar  -ja m (ā) kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo
  7.      bakteriológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za bakteriologijo
  8.      balkánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejenešport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912-1913
  9.      bálzam  -a m () 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam ♦ kem. izcedek iz iglavcev // zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam
  10.      baptístinja  -e ž () pripadnica protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih
  11.      barográfski  -a -o () pridevnik od barograf: barografsko pero
  12.      bàš  prisl. () star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar
  13.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
  14.      bèčvast  -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok
  15.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca
  16.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
  17.      bedáčiti  -im nedov.) knjiž. neumno govoriti: kaj bedačiš
  18.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga
  19.      bedákinja  -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska
  20.      bedákovič  -a m (á) nav. iron. bedak
  21.      bedánec  -nca m (á) nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož
  22.      bedaríja  -e ž () ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: govoriti, kvasiti, počenjati bedarije; to je velika bedarija
  23.      bêdast  -a -o prid. (é) ekspr. 1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče 2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme bêdasto prisl.: ne bulji tako bedasto
  24.      bekónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bekone: bekonski tip prašiča; bekonska farma / bekonski gnoj uporabljajo pri gojenju žlahtnih kukmakov
  25.      belopŕs  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA