Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

13 (1.376-1.400)


  1.      ekstabulácija  -e ž (á) jur. črtanje, izbris intabulacije, izknjižba ♪
  2.      ekstabulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. črtati, izbrisati intabulacijo, izknjižiti ♪
  3.      ekstátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ekstazo; zamaknjen, zanosen: ekstatično stanje / ekstatičen govor, ples / ekstatično veselje ekstátično prisl.: ekstatično vzklikati ♪
  4.      ekstátičnost  -i ž (á) značilnost ekstatičnega; zamaknjenost, zanosnost: religiozna ekstatičnost / ekspr. ekstatičnost plesa ♪
  5.      ekstátik  -a m (á) knjiž. kdor je (večkrat) v ekstazi; zamaknjenec, zanesenjak ♪
  6.      ekstáza  -e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz ♪
  7.      ekstemporírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral ♪
  8.      eksténzija  tudi ekstenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge ♪
  9.      ekstenzíven  -vna -o prid., ekstenzívnejši (ȋ) ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno ♪
  10.      ekstenzívnost  -i ž (ȋ) težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov ♪
  11.      ekstêren  -rna -o prid. (ȇ) knjiž. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji: eksterni sodelavec / eksterni učenec učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole ♦ šol. eksterni zavod učni zavod, kamor prihajajo učenci samo k pouku in ne stanujejo v njem ♪
  12.      eksteriêr  -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše; ocenjevati eksterier dirkalnega konja 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru ♦ film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem ♪
  13.      eksteriorizácija  -e ž (á) glagolnik od eksteriorizirati; povnanjenje: eksteriorizacija podzavestnega ♪
  14.      eksteriorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti ♪
  15.      eksteritoriálen  -lna -o prid. (ȃ) ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona // jur. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba ♪
  16.      eksteritoriálnost  -i ž (ȃ) jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je: vojna ladja in njena posadka ima v tujih vodah pravico eksteritorialnosti ♪
  17.      eksterníst  -a m (ȋ) 1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole: šolo je obiskoval kot eksternist 2. knjiž. slušatelj, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; izredni slušatelj: vpisal se je kot eksternist ♪
  18.      eksternístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od eksternist ♪
  19.      ekstínkcija  -e ž (í) fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov ♪
  20.      ekstirpácija  -e ž (á) glagolnik od ekstirpirati: ekstirpacija maternice ♪
  21.      ekstirpátor  -ja m (ȃ) agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju ♪
  22.      ekstirpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. z operacijo vzeti ven bolno tkivo ali organ: ekstirpirati jajčnik, tumor ♪
  23.      ékstra  prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra ♪
  24.      ekstra...  ali ékstra... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja zunaj česa: ekstragalaktičen, ekstraordinarij ♪
  25.      ekstradícija  -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA