Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
13 (1.276-1.300) 
- ekskúrzija -e ž (ú) 1. izlet, obisk s poučnim namenom: delati, prirejati ekskurzije v tovarne; iti na ekskurzijo; šolska ekskurzija / študijska ekskurzija // udeleženci takega izleta, obiska: sprejeti ekskurzijo 2. redko ekskurz: po ekskurziji o podnebju je prešel na svoj predmet ♪
- ekskurzíjski in ekskúrzijski -a -o (ȋ; ú) pridevnik od ekskurzija: ekskurzijski program ♪
- ekskurzíst -a m (ȋ) redko udeleženec ekskurzije: vlak z ekskurzisti ♪
- ekskvizíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek ♪
- ekslíbris -a m (ȋ) umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige: opremiti knjigo z ekslibrisom / razstava ekslibrisov ♪
- eksmatrikulácija -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo ♪
- eksmatrikulírati -am dov. in nedov. (ȋ) adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze ♪
- ekso... ali ékso... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje vnanjosti, zunanjosti: eksogamija, eksogen, eksosfera ♪
- éksodus -a m (ẹ̑) knjiž. množična izselitev, odhod prebivalcev: prišlo je do eksodusa katolikov / pristaši opozicije so napravili eksodus (iz dvorane) so demonstrativno odšli ♦ rel. odhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti ♪
- eksogamíja -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije ♪
- eksogén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od zunaj; zunanji, vnanji: endogeni in eksogeni faktorji; eksogeni vplivi na človekovo naravo; eksogeni vzroki zločina ♦ geol. eksogene sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble ♪
- eksorcíst -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita: lektorji in eksorcisti ♪
- eksorcízem -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
- eksosfêra -e ž (ȇ) meteor. najvišji del atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor ♪
- eksót -a m (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: razstava kanarčkov eksotov; parki iz palm, oleandrov in raznih eksotov ♪
- eksóta -e ž (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: park z mnogimi eksotami ♪
- eksotêričen -čna -o prid. (é) knjiž. ki je za širok krog ljudi: eksoterični spisi ♪
- eksotêrmen -mna -o prid. (ȇ) kem. pri katerem se sprošča toplota: eksotermne in endotermne reakcije ♪
- eksotêrmičen -čna -o prid. (é) kem. eksotermen: eksotermična kemijska reakcija ♪
- eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura // ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah eksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples ♪
- eksótičnost -i ž (ọ́) značilnost eksotičnega: eksotičnost pokrajine; eksotičnost orientalskega sveta / eksotičnost njene lepote / pesnitev diha eksotičnost in orientalsko bizarnost ♪
- eksótika -e ž (ọ́) kar je eksotično: orientalska eksotika; ljubitelj eksotike / očarala ga je eksotika dežele ♪
- eksotízem -zma m (ȋ) knjiž. težnja po eksotičnem: eksotizem romantikov // eksotična značilnost: eksotizmi v povesti ♪
- ekspánder -dra m (á) šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah ♪
- ekspandírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se: močno ekspandirati ekspandíran -a -o: ekspandirani zrak ♦ teh. ekspandirana glina glina, kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina ♪
1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 
