Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (926-950)



  1.      dríftski  -a -o () pridevnik od drifter: driftska mreža
  2.      dríl  -a m () urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem: vojaški dril; ekspr. dril v latinski slovnici
  3.      drílati  -am nedov. () žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop
  4.      drìn  in drín medm. (; ) posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev
  5.      driopítek  -a m () antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov
  6.      dríska  -e ž () 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
  7.      driskáč  -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi
  8.      drískati  -am nedov. ( ) redko imeti drisko: otrok driska in bruha
  9.      drískav  -a -o prid. () nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato
  10.      drískavost  -i ž () pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost
  11.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec
  12.      dristílen  -lna -o prid. () star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj
  13.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir
  14.      dristíti  -ím nedov. ( í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika
  15.      drístlja  -e ž () med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka
  16.      dŕkati  -am nedov. () zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat
  17.      dŕkelj  -klja m (ŕ) zastar. palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu
  18.      dŕkniti  -em dov.) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil
  19.      drkòt  -ôta m ( ó) zastar. drdranje, ropot: drkot koles
  20.      drlèsk  -éska in -êska m ( ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata
  21.      drléskati  -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo
  22.      drléskniti  -em tudi drlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) z drleskom zapreti: drleskniti z vrati
  23.      drlésniti  -em tudi drlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) z drleskom zapreti: drlesniti z vrati
  24.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov)
  25.      drmástiti  -im nedov.) ekspr., redko lomastiti: medved drmasti po goščavi

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA